POZIV

Rebeka Dremelj: Raka ni več

Objavljeno 11. maj 2015 13.44 | Posodobljeno 11. maj 2015 13.45 | Piše: T. L.
Ključne besede: Rebeka Dremelj

‘Zver‘, ki je rasla v meni, mi je bila največji opomin v življenju in moj največji učitelj, sporoča Rebeka.

Rebeka Dremelj, ki se je v zadnjem času borila z rakom, se je odločila, da bo na facebooku dokončno razjasnila informacije, ki se pojavljajo v javnosti glede njenega zdravstvenega stanja. Njen zapis objavljamo v celoti:

»Vsak dan preberem nekje: Rebeka ima raka, zato bi rada vljudno prosila, da če je že treba toliko pisati o tem, naj se vsaj uporablja PRETEKLIK. Sem ga imela. In pika. Ni ga več. In pika. 1. aprila mi ga je dr. Bitenc skupaj s ščitnico in bezgavkami odstranil v bolnišnici GOLNIK. Zato vljudno naprošam vse tiste novinarje, ki se tako zelo borijo za naklado svojega časopisa, da če že pišejo, naj pišejo vsaj resnične in preverjene informacije. 

Resnična informacija iz prve roke je, da sem DOBRO in da mi je bila tale 'zver', ki JE rasla v meni, največji opomin v življenju in moj največji učitelj. Vsem vam, dragi FACEBOOK prijatelji, pa iskrena hvala, najgloblje iz srca, za vse komentarje, za vsa pisma, za vse lepe besede. Vsem nisem utegnila odgovoriti, se vam pa zato zahvaljujem še enkrat tukaj. Imela sem dneve, ko sem preklela svojo medijsko prepoznavnost, ki pa so v zadnjem tednu izginili. Vse besede, vsi objemi, vsi nasveti … so se mi usidrali globoko v srce. Dali ste mi energijo točno takrat, ko sem jo potrebovala, zato vam obljubljam, da bom svojo medijsko prepoznavnost izkoristila za dobre namene in z njo skušala še komu kdaj pomagati. V svoji karieri sem imela čez 200 takšnih in drugačnih humanitarnih udejstvovanj. Morda bom nekega dne kako pomagala tudi komu izmed vas. Nikoli se ne ve. Kot sem zapisala v svojem prvem pismu – včeraj je prizadelo mene, jutri lahko tebe. Nikoli ne veš, lahko le upaš …

In še nekaj za konec – NAJ BO MOJA BOLEZEN V PODUK VSEM NAM. MENI, TEBI, TEBI IN TEBI!!! Da poslušamo svoje telo in se takoj odzovemo na alarm. Po toči zvoniti je prepozno. Žal.

Z ljubeznijo in z veliko zahvalo, Rebeka.«

Deli s prijatelji