Že kot študentka arhitekture se, na začudenje mnogih, nad Plečnikom nikoli nisem preveč navduševala,« pojasni Nina Maurovič in doda, da jo je v Pragi veliko bolj kot, denimo, Hradčani, nekdanji dvorec čeških kraljev, navdušila moderna arhitektura. »Čehi resnično znajo umestiti sodobno arhitekturo v klasične stavbe,« meni 33-letna glasbenica, ki bo, mimogrede, kmalu izdala tudi novo pesem.
»Pražani so izjemni ljudje. Tam imajo izjemne kulturnike, glasbenike, umetnike. O nekaterih lahko govorim samo v presežkih, se mi pa zdi, da tega nikoli niso znali zares izkoristiti. Evropejci Čehe še vedno preveč podcenjujemo,« je prepričana Hrastničanka, ki je češko prestolnico obiskala pozimi. »Imam prijatelja, ki se profesionalno ukvarja s fotografijo, in Praga je seveda mesto, ki ga – tudi zaradi narave svojega dela – obožuje. Vedno mi pravi, da moram tja nujno odpotovati tudi v poletnih mesecih, ker da je takrat utrip mesta povsem drugačen,« pove Nina.
Odpravila se je tudi v pivnice
Čehi in Slovenci smo si zelo podobni, meni Maurovičeva. »Morda so malo bolj odprti, ampak pri obojih je čutiti slovansko dušo. Tudi popivajo radi tako kot Slovenci,« se smeje. Je torej obiskala katero od slavnih praških pivnic? »Prago sem obiskala v veseli družbi dobrih prijateljev in seveda smo se odpravili tudi v pivnice. Tamkajšnji ambient mi je zelo všeč, ko vstopiš, ima človek občutek, da si v prostoru izpred sto, dvesto let. V dobrem smislu, seveda.« Pa češko pivo? »Poizkusila sem ga. Ampak ker nisem ravno pivopivka, mi je bolj dišalo njihovo žganje beherovka,« pove Nina. »Še dobro, da nas je grela tudi tisto noč, ko smo se izgubili,« v šali doda glasbenica. »Hotel smo imeli na obrobju mesta in taksist, ki naj bi nas peljal od središča do kraja, kjer smo bivali, nas očitno ni prav razumel. Bilo je sredi noči in zelo mraz, kar malce srhljivo. No, konec dober, vse dobro.«
S prijatelji so v Prago odpotovali prek turistične agencije, ker je bila takšna ponudba cenejša. »Res pa je, da smo si mesto potem ogledovali brez vodnikov, na svojo roko. Ne maram, da mi kdo narekuje, kaj naj si ogledam in koliko časa naj namenim posamezni znamenitosti. Sama precenim, kaj me zanima in kaj bi rada videla,« odločno pove. »Edino, kar me je takrat morda malce šokiralo, so tamkajšnje socialne razlike, ki so verjetno še večje kot pri nas. V njihovih trgovinah najdeš zares cenene stvari, vino v tetrapaku, recimo. No, je pa, zanimivo, takšno vino cenejše od vode. Tudi pivo je cenejše kot steklenica vode, ki pa jo tam moraš kupiti, saj tista, ki priteče iz pipe, ni pitna. Tudi to me je presenetilo, saj tega v središču nekega glavnega mesta res ne bi pričakovala.«
Med kraji, ki bi jih še rada obiskala, je tudi Portugalska. »Sploh ne vem, zakaj me tako vleče tja, ampak to je ena od destinacij, ki jih prav res moram videti in doživeti. Imam prijateljico v Lizboni, ki me vztrajno vabi na obisk, ampak zaradi pomanjkanja časa to vedno znova odložim,« potarna Nina. »Za potovanja mi nasploh prevečkrat zmanjka časa. Nisem zapečkar, rada spoznavam nove ljudi, nove kulture. Mediteranski svet mi je še posebno pri srcu. Italijansko vzhodno in zahodno obalo sem tako rekoč prečesala po dolgem in počez, Toskana me je fascinirala. Tudi tja se bom zagotovo še vrnila,« še zasanjano pove postavna urednica.
