Najprej me popelje do svoje sobe, v smehu pa razkrije: »Živeti v hotelu je kot v filmu Sam doma … Polno dogodivščin, svobode in predvsem ti pokaže, kako malo potrebuješ za življenje. Kovček, polno denarnico in nasmeh na obrazu.« V hotelu živi dobre štiri mesece. »Se spomnite enosmerne vozovnice? No, jaz sem svoje jadrnice usmerila v LA, a so me čez dva meseca vrnile nazaj v LJ – samo ena črka razlike je, a bistvo je isto. Ni pomembno, kje si, ampak kaj lahko narediš.« Ko odpre vrata svoje sobe, razloži: »Prednost hotelskega življenja je v tem, da ti ni treba opravljati navadnih gospodinjskih del, ampak se osredotočiš na ustvarjanje oziroma karkoli počneš, imaš več časa zase in za svoje projekte. Pa predvsem kar naenkrat nehaš biti hrček in kupovati nepotrebne stvari. Jaz bi temu rekla 'džidži midži',« se nasmeji. »Za življenjski slog z enim kovčkom si spremeniš nakupovalne navade.« Ko jo povprašam o njeni vlogi v hotelu Park, jasno pove: »Širim dobro voljo in ljubezen in jim dajem svoje ustvarjalno znanje o tem, kako skuhati bolj pogumne, urbane in zelene okuse na krožnikih.« In kako se je Makedonka znašla v Sloveniji? »Zelo nepričakovano, a hkrati zanimivo. Prišla sem živet v ljubljanski tempelj Hare Krišna, in sicer novembra 2014.« O svoji izkušnji z vajšnavsko versko skupnostjo pravi: »Veliko stvari sem videla v življenju in so mi pri srcu, ampak vedno ostajam samosvoja. Od vsega in povsod vzamem, se kaj naučim in grem naprej. V teh krogih imam čudovite prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjam o globokih temah. Zdaj živim svobodno življenje, ampak zagotovo jih grem nekajkrat na leto pozdravit. Zagotovo je bil to velik preobrat v mojem življenju. Osebnostno in duhovno sem zrasla.«
Z 200 evri po svetu
Povabi me na kari, ki ga naravnost obožuje, med potjo do restavracije pa opazim veliko indijskih turistov. »Zagotovo so slišali, kje se je najboljši zeleni kari,« pove ob tej opazki. V restavraciji mi zaupa, da je v Sloveniji prvič poskusila industrijski paradižnik in ni mogla verjeti, kako je to mogoče. »Ne najdeš več pravega volovskega srca. Tale naš EU je postal AU.« Ko dobim kari, poskušam izvedeti, zakaj vzdevek Kamala. »Vprašajte Krišno,« odgovori z nasmehom. »Drugače pa sem uradno še vedno Katerina Gjorgjievska, ampak to je predolgo ime za na televizijske zaslone. Hotela sem udarno ime. Samo Kamala. Kot recimo Madonna ali Beyonce. Zveni preprosto.« Sicer pa bo Kamala kmalu zapustila Slovenijo. »Zagotovo nekam odhajam. V Los Angeles ali Cannes. Bomo videli. In to kmalu.« Zaupala mi je, da je iz Makedonije prišla z 200 evri in tudi v Francijo je šla s toliko denarja. Koliko pa ga bo zdaj vzela na pot? »Morda bo spet ista pesem,« se nasmehne. O tem, kaj ji pomeni denar, Kamala pove: »Z denarjem sta povezani dve težavi. Ali ga imaš ali ga nimaš. Katero bi raje? Jaz imam raje težave s preveč kot premalo. Sanje so mi bolj pomembne od denarja, ampak včasih potrebujemo denar, da dosežemo svoje sanje.« Delček svojih sanj že uresničuje. »KamalaSutra je moj glavni fokus pri ustvarjanju. Spreminjajo se odtenki za izvedbo, ampak cilj ostaja isti: Kako si lahko partnerji popestrijo večerje in zajtrke v postelji? Da zamenjajo smetano in jagode s kreativno sladico!« Pomemben del Kamalinih sanj je tudi Ellen DeGeneres, njena vzornica. »Ellen me navdihuje s svojo življenjsko zgodbo, saj je to, kar je. Zame je značilno, da vztrajam pri ciljih, ki si jih zadam. Po prvem fotografiranju ob izdaji mojih kuharskih kartic Okusite svoje sanje so mi vsi rekli, da jih spominjam nanjo. Vrgli so mi 'bubico' – in poglejte zdaj, tri leta pozneje, iz te 'bubice' je nastal slon. Zdaj še bolj strastno in z večjo vero govorim o tem, da je vse mogoče.« O tem, ali ji je kdaj pisala, brez zadržkov prizna: »Pisala sem ji neštetokrat, odgovora ni bilo. Nehala sem ji pisati. Dojela sem, da moram narediti veliko zgodbo na youtubu, da bi me lahko opazila.« Trdno je prepričana, da bo prišla do nje. »Videvam jasne slike,« v smehu pomežikne. Zakaj tako velika želja, še sama ne ve. »Verjetno se mi bo, ko pridem do nje, sestavil še zadnji košček sestavljanke in bom vedela, zakaj. Težko je odgovoriti na to, zakaj ti je všeč jagoda. Preprosto si nečesa želiš.«
Etikete oddaljujejo
Ko me popelje na teraso, mi razloži, da je na poti do uspeha morala iti dobesedno čez trupla. Pri tem jo je najbolj zmotilo etiketiranje, kot je lezbijka, veganka. »Verjamem, da nas etikete ločujejo in oddaljujejo. Etikete ustvarjajo nesporazume in vojne v svetu.« Nato se pošali: »Če se že moram opredeliti in etiketirati, zase ne bi rekla, da sem lezbijka in veganka, ampak da imam v obeh primerih raje češplje kot klobase.« Povprašam jo, kdaj je spoznala, da so ji bolj všeč ženske, in Kamala brez zadržkov pove: »To spoznanje imam, odkar pomnim.« Medtem obudi svoje spomine z moškimi. »Vsaka izkušnja je zanimiva in neprecenljiva. Ko sem bila z moškimi, sem ugotavljala, da imam res raje češplje kot klobase. Pa saj ni bistvo v klobasi, ampak v energiji. Moški me ne navdušujejo. Žal še nisem srečala princa na belem konju. V bistvu si ga niti ne želim, raje bi kakšno princeso ali kraljico.« S svojo punco Chloe, ki mi jo tudi predstavi, je že sedem mesecev, nepretrgoma od prvega dne, ko sta se spoznali. »Nikamor ne moreva pobegniti in vse se takoj vidi in opazi. Vsako počutje se včasih nehote potencira in zaradi tega hitreje rasteš in napreduješ, če si v odnosu pripravljen delati. Lahko rečem, da moraš za uspešno življenje s partnerjem v majhnem prostoru, preden vstopiš v sobo, pustiti ego pred vrati ali celo v dvigalu pred ogledalom,« se navihano nasmehne. Za zdaj jo lahko le punca hitro utiša. »Načeloma se me ne da kar tako. Chloe je bila del svoje karierne poti vzgojiteljica. Če je lahko 'porihtala' 24 otrok, lahko tudi eno tamalo Kamalo,« pomežikne.
Ni ne ženska ne moški
Ko mi razkaže nadvse zelen hotel, še izvem, da se opredeljuje za uniseks. »Nisem niti moški niti ženska, ampak duša, ki je eno in drugo, kadar hoče biti to, kar hoče biti. Vse smo lahko, karkoli želimo biti.« Nato pa mi z žalostnim obrazom prizna, da se je letos prvič pobarvala, zaradi sivih las namreč. In kdo je krivec za sive lase? »MasterChef Slovenija je kriv. Noro tekmovanje je bilo za mano in zagotovo veliko stresa in pritiskov. Še bi, samo sivih las pa ne bi,« se nasmeji. Prav zaradi makaronsov, ki so bili odločilni za njen odhod iz oddaje, pa je našla svojo punco. »Makaronse sem si dobro zapomnila, in ko mi je Chloe prvič povedala, kje je trenutno, me je vrglo na rit. Ne se šaliti, kar Francija ali kaj?! Vedela sem, da mi življenje daje znake, kako in kam naprej.« Pri razmerjih se ji zdi razumevanje ključnega pomena. »Kako partner razmišlja, deluje, kaj si želi, kakšen je njegov jezik ljubezni … Veliko dejavnikov je pomembnih za odličen odnos. Predvsem pa je pomembno, da je med partnerjema močna seksualna energija.« In kakšen je njen recept za uspešno življenje? »Zagotovo si želim živeti življenje po svojem okusu, ker če nimam svojega okusa, mi ga bodo določili drugi. Torej je bolje pojesti, kar si si sam skuhal, kot tisto, kar ti lahko zakuhajo drugi. Sestavni deli za ta recept so hoja po robu, da ti je vseeno, kaj drugi govorijo, ampak je pomembneje, kaj ti rečeš sebi, in da paziš, da se ne opečeš. Ker uspeh ni sestavljen samo iz uspehov, ampak iz nešteto neuspehov. Poskus za poskusom – in bo. Vsakomur je tako uspelo.« Vsekakor verjamemo, da bo uspelo tudi njej, kjerkoli že bo.
