Na včerajšnji dan pred natanko osmimi desetletji se je v Radljah ob Dravi rodil glasbenik Rafko Irgolič. Med drugim se je podpisal pod slovenski priredbi zimzelenih melodij Moj črni konj in O, Suzana, na domači sceni pa se je uveljavil v 60. letih, ko je tudi nastopil na prvem festivalu Slovenska popevka (leta 1962) na Bledu. Takrat se je predstavil s skladbama Sivi zidovi starega mesta in Marijana, na omenjenem festivalu je pozneje nastopil še trikrat.
Posvečal se je tudi narodno-zabavni glasbi. V sodelovanju z Jožico Svete, Magdo Koren in Francem Korbarjem je posnel pesem Zabučale gore, z ansamblom Franca Korbarja skladbo Domovina ter z ansamblom Borisa Kovačiča pesem Dober dan, sonce. Irgolič, med letoma 1957 in 1995 kot višji zobotehnik zaposlen na Stomatološki kliniki UKC v Ljubljani, ima dva otroka, hčer Nado, magistro farmacije, in sina Igorja, ki je bil nekaj časa podpredsednik uprave Petrola, pozneje pa tudi izvršni direktor v SCT.