Pobliže smo spoznali fenomen družine Vovk, ki spretno krmari med glasbo in športom. Popoldne v družbi treh generacij nam je razkrilo pogled v zakulisje ustvarjalnega življenja očeta Sandija, sina Aleša, bolj znanega kot Raaya, ter mlade, komaj šestnajstletne Aleksandre. Prav ona je s suverenim nastopom na talentih osupnila Slovenijo in podkurila našo radovednost, da pokukamo, kaj v resnici skriva njihova družinska zgodba.
Prava redkost je, da se za enim priimkom skriva toliko talenta. Pri Vovkovih bi bil čudež, če se otroci ne bi ukvarjali s tem, kar je zapisano v očetovih genih. Strast do glasbe je mednje zasejal prav Sandi, ki že od mladosti gojil ljubezen do klavirja in namiznoteniškega loparja. Pri tem je na svet pospremil tri zelo nadarjene otroke, od katerih sta si pod žarometi svoj prostor že izborila Raay in Aleksandra. Prvi velja za najmlajšega slovenskega rekorderja v ustvarjanju hitov, druga si je s prodornim glasom pripela polfinalni nastop v oddaji Slovenija ima talent. Vendar se za uspehi skriva veliko več kot le nadarjenost in dober genski zapis. Bistvo je v strasti in trdem delu, so nam zaupali naši gostitelji.
Šport ali glasba?
Najprej izvemo, da je imel oče različne skupine, zato je bila glasba sestavni del njunega otroštva. »Bil sem še zelo mlad, ko me je vzel s sabo na nastop, in hitro sem mu dal vedeti, da me lučke na mešalni mizi zelo zanimajo, saj sem začel stikati po njih – in kmalu so ostali brez elektrike (nasmešek). Morda se je tam sprožil ta kratki stik in se je nekam vame zasidrala naklonjenost do ustvarjanja, produkcije, snemanja,« pripoveduje Raay, ki nas je povabil v svoj dom na obrobju Ljubljane. Ko je še živel pri starših, jim ni bilo nikoli dolgčas, nenehno so odkrivali različne zvrsti, oče pa jim je kot vokalist pri Alpskem kvintetu pobliže predstavil tudi narodno-zabavno glasbo. »Bil je tudi študent jazz petja, s čimer smo osvojili še druga področja, in lahko bi potegnil vzporednice, ker se tudi sam rad sprehajam med različnimi slogi,« nam svojo vez z glasbo pojasni Raay, najstarejši otrok po očetovi strani. Sledi mu osem let mlajši brat Andraž in šestnajst let mlajša sestra Aleksandra, o kateri danes govori vsa Slovenija. Je namreč pravi fenomen, saj osvaja prestižne turnirje v namiznem tenisu, po drugi strani pa zmaguje na mednarodnih glasbenih festivalih. Na vprašanje, kaj bi izbrala, če bi se lahko odločila le za eno aktivnost, je brez sprenevedanja izstrelila: »Šport! Treniram že od mladih nog in se zavedam, da je vse odvisno od mene. Pri glasbi je vedno navzoč subjektivni pogled – nekomu si všeč, zato te bo bolje ocenil. Na tekmah v dvorani pa sva le jaz in moja nasprotnica, in če dam od sebe svoj maksimum, se rezultat obrne meni v prid. Bilo bi čudno, če se ob toliko glasbenikih pri hiši ne bi še sama ukvarjala s tem. Nisem želela preveč izstopati, že tako sem črna ovca v družini, ker se edina posvečam vrhunskemu športu in zase skorajda nimam časa. Petje mi predstavlja predvsem sprostitev. Rada pojem in nastopam, pravzaprav komaj čakam, da lahko stopim na oder,« samozavestno doda.
Suverena na odru in za mizo
Kako zelo so note in namizni tenis zasidrani v življenje Vovkovih, razkrije oče, ko nam pove, da je bil tudi Aleš nadarjen. »Imel je odlično roko, mirno in mehko. Danes se s sestro pomeri le še v prijateljski partiji, kjer je uspeh že to, da ji sploh vrne žogico na drugo stran. Težko se je kosati z aktualno državno mladinsko prvakinjo do 18 let in reprezentantko do 21 let. S Katarino Stražar sta odlični tudi v dvojicah, zato se še sam čudim, kako ji pri vsem tem tempu uspe ostati tako osredotočena,« je ponosen očka, ki budno bdi nad uspehi najmlajše pri hiši. Pove nam, da se je učila igranja saksofona, kot pevka pa se ni nikoli šolala, zato je njena virtuoznost še toliko bolj osupljiva. »Marsikdo ne ve, da je osvojila že veliko nagrad na mednarodnih zabavnoglasbenih festivalih in se tam kosala s pevci in pevkami različnih starosti. Vendar je skromno dekle, hvaležno za vsako izkušnjo, poraz in zmago,« še doda Sandi. Aleksandra med tem umirjeno sedi zraven in čaka na svoj trenutek, tako kot pred velikim turnirjem. »Sploh se ne zavedam, da me toliko ljudi prepozna. Letos sem zamenjala šolo, saj imam v Novem mestu odlične pogoje za učenje in trening. Sošolci so naravnost fantastični, in če včasih nisem marala hoditi k pouku zaradi nekaterih učencev, so mi danes prav prijatelji največja motivacija za obisk šole. Odlično se razumemo, spodbujajo me pri mojih podvigih in že zdaj stiskajo pesti za moj polfinalni nastop,« izvemo.
'Mini mi'
Bomo v kratkem priča novemu bratsko-sestrskemu projektu, izzovemo Raaya. »Pri tem sem neizprosen in me zanimajo le tisti, ki so stoodstotno posvečeni glasbi. Aleksandra je bila vedno povezana z mojim ustvarjanjem, saj je rada prepevala pesmi, ki smo jih posneli najprej z mojo najstniško skupino, nato s Turbo Angels, pa Tangelsi in zdaj z Maraayo. Vedno je bila nekakšna mini izvedba mene, začenši z mini Turbo Angels in nato z mini April, zaradi katere je nastopila tam, kjer si izvirne April niso mogli privoščiti (nasmeh). Veliko njenih posnetkov je na spletu, z veseljem spremljam napredek in kot starejši brat ne skrivam navdušenja,« se razneži in jo objame, nato pa ga sestra hitro dopolni: »Sem pa zaradi povezanosti s slavnim bratom skoraj ostala pred vrati Talentov, saj nisem želela nastopiti, če bo med žiranti sedela Marjetka. Nisem želela pritiska javnosti, da mi je nekaj uspelo le zaradi sorodstvenih vezi, in dolgo sem zbirala pogum ter se na koncu, sploh po odzivih Ane, Branka in Lada, pravilno odločila,« ob zaključku sproščenega pogovora poudari simpatična pojoča športnica.
Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.
