V noči na soboto, 19 minut čez eno zjutraj, je harmonikar Zoran Zorko podrl Guinnessov rekord v neprekinjenem igranju na harmoniko. Postavitev rekorda je začel v četrtek, 23. avgusta, točno opoldne na Kongresnem trgu v Ljubljani in ga podrl v soboto, 25. avgusta, po 31 urah in 25 minutah igranja skupaj s premori za oddih.
A to še ni bil konec! Zoran je igranje nadaljeval, saj je bil njegov cilj že od vsega začetka ne le postaviti rekord, temveč ga tudi krepko preseči. Počutil se je odlično, iz ure v uro je bil boljše volje in s harmoniko v rokah je prepotoval dobršen del Slovenije, od Ljubljane in Bleda, kjer je preigral noč, Kranja, Novega mesta, Kostanjevice in nazadnje Brežic, kjer je postavil novi rekord.
Koliko časa se je pripravljal na ta dogodek? »Pred poldrugim mesecem smo se dogovorili, priprave pa sem začel pol meseca pozneje. Najprej sem imel v mislih le, da bi dosegel rekord v neprekinjenem igranju na harmoniko, kakšen teden pred začetkom pa sem se odločil, da ga tudi krepko presežem.«
Igral raznolike skladbe
Kako je potekala postavitev novega rekorda? »Igrati sem začel v četrtek, končal pa v soboto ob pol sedmih zjutraj in glede na to, da sem imel pet minut premora na vsako uro, je to v seštevku nekaj čez 50 ur. Po pravilih v štirih urah nisem smel ponoviti nobene skladbe, vse so morale biti tudi avtorsko prepoznavne, igranje kar nekaj po svoje ni dovoljeno. Med skladbami sem imel na voljo pol minute in na vsako uro pet minut. Okoli mene so bili ves čas ljudje s kamerami in časomerilci. Na začetku si nisem privoščil nobenega premora, tako da sem igral sedem ur skupaj in potem te proste minute izkoristil skupaj, a je to tako hitro minilo – lahko sem nekaj spil in se preoblekel, ker je bilo izjemno vroče, v petek ob pol sedmih zjutraj sem si privoščil skok v jezero, da sem malce prišel k sebi. Imel sem zelo dobre spremljevalce, vključno z ženo, lahko sem razmišljal le o igranju. In še to: prejšnji nosilec rekorda, finski harmonikar, je ves čas igral na enem mestu, jaz pa sem potoval po Sloveniji,« se Zorko še živo spominja svojega veselja in tudi trpljenja.
Skladbe, ki jih je igral, so bile zelo raznolike, od ljudskih in narodnozabavnih, ki se jih je naučil v rosni mladosti, do glasbe, ki jo igra v zadnjem času, od rocka in jazza do popevk, nobena pa ni smela biti krajša od dveh minut. Pred vsakim nizom igranja si je izbral prostor, kjer je lahko sedel in igral. Za igranje na harmoniko stoje na glavi, kar je sicer že počel, tokrat ni bilo možnosti.
Od kod mu takšna ljubezen do tega inštrumenta? »Oče in mama pravita, da sta mi otroško plastično klavirsko harmoniko dala že pri dveh letih, šest let star sem prvič nastopil, dvanajstletni sem začel igrati na diatonično harmoniko, učil sem se sam, pri kakšnem prijemu pa mi je pomagal stric. Pred 12 leti sem posnel zgoščenko s harmonikarskimi priredbami pop in rock glasbe, imel sem skupino Zz virus, razvil sem slog, ki sem ga poimenoval alpski rock, danes pa nastopam z različnimi skupinami, recimo z Legalo kriminalo, ki zadnje čase spremlja Pera Lovšina. Z njimi igram vse, od punka do čistega rocka. Tudi s Tomažem Kozlevčarjem pripravljava nekaj novega, drugačnega,« pripoveduje o svojem nadvse razgibanem glasbenem življenju nov lastnik rekorda o dolžini neprekinjenega igranja na harmoniko.