Za baletno plesalko in žirantko šova Slovenija ima talent Ano Klašnja so stresni meseci. Zaradi hude poškodbe stopala, ki ji je dobro leto povzročala preglavice, se je pred kratkim zbala za kariero. Poškodba je bila namreč vse prej kot nedolžna, saj je bila razpoka v sklepu tako velika, da je morala Ana pod nož. Da jo bodo v torek operirali, so jo obvestili le dan prej, v ponedeljek, zaradi česar je bila precej osupla. Pričakovala je namreč, da bo morala na operacijo čakati veliko dlje, o čemer smo se z njo pogovarjali pred nekaj dnevi. Njena največja skrb je bila dolga čakalna doba.
Dva zloma
»Na urgenci so slikali stopalo in niso ničesar odkrili. Očitno menijo, da si, če lahko hodiš in nisi napol mrtev, v redu. Po tistem sem še naprej plesala v upanju, da gre le za vnetje, na koncu pa se je izkazalo, da imam dva zloma, kar pomeni, da je takšna operacija precej zapletena. Dobila sem šest ali sedem različnih mnenj, celo iz Nemčije in Italije pa tudi od fizioterapevta iz londonske operne hiše Royal Opera House. Vsi so mi svetovali operacijo, a bi morala v Sloveniji nanjo čakati kar eno leto, rehabilitacija pa traja nekaj mesecev. To je tako, kot bi Tini Maze sredi kariere, ko je najbolj uspešna, rekli, da mora eno leto čakati na operacijo,« je bila ogorčena Ana in dodala, da ne želi biti nesramna do drugih, a da noge potrebuje za preživetje. »Sicer pa jaz ne morem odločati o tem, kdo bo prvi na vrsti za operacijo,« je še povedala.
Čeprav se je govorilo, da njena kariera visi na nitki, Ana to zanika in pravi, da je še ni pripravljena obesiti na klin. »Kost se bo v vsakem primeru zacelila. Če bom še vedno čutila bolečine, bom plesala tako kot do zdaj in vztrajala še nekaj let, če pa bo šlo na bolje, lahko plešem še deset let, kot si tudi želim,« je povedala nasmejana balerina, ki si ne želi, da bi jo kar tako odpisali, in vztraja pri tem, da se bo prej ali slej vrnila na oder. »Nisem še rekla zadnje,« je odločna.
S posredovanjem Opere
V usodo se ni vdala niti njena matična hiša, ljubljanska Opera, kjer so ji pomagali in očitno tudi dosegli, da se je zdravstvo usmililo naše najboljše baletne plesalke. Zaradi njihovega posredovanja je Ana dočakala operacijo, za katero so njeni nadrejeni prosili celo pisno. A kljub temu se Ana ne more znebiti grenkega priokusa. »Zame je ta sezona žal izgubljena. Vse predstave so moje, v vseh bi plesala glavno vlogo. A dejstvo je, da smo vsi zamenljivi, in Opera ne bo propadla zaradi tega, ker me ni,« je dodala nekoliko zamišljeno. Na vprašanje, ali je zaradi vseh poškodb in skrbi kdaj pomislila na to, da je izbrala napačen poklic, je zmajala z glavo. »Zdaj, ko že tri mesece ne plešem, sem ugotovila, kako zelo rada plešem. Priznam, da sem imela zadnjih pet let vsega dovolj, ves čas sem bila utrujena, celo rekla sem si, da sem svoje odplesala. Zdaj pa se mi je zgodilo tole in nikakor še nisem pripravljena, da bi odnehala. Še posebno zaradi tega, ker sem se v vseh teh letih morala marsičemu odreči in sem končno prišla do faze, ko sem pripravljena uživati na odru,« pravi lepotica, ki o tem, kaj bo počela po karieri, ne razmišlja resno, si pa želi imeti svoj plesni studio.
Kilometrino si že pridno nabira, saj v gimnastični šoli Mitje Petkovška in Mojce Rode svoje znanje prenaša na deklice, stare od tri do devet let. »Z otroki je hecno. Na začetku se mi je zdelo, da bom znorela, ker me niso poslušale, potem pa sem ugotovila, da je bolje, če sem stroga, ne prijazna. Le tako lahko človek dobi nekakšno avtoriteto. Če si preveč prijazen, te samo izkoriščajo,« se je prvih plesnih uric z deklicami spomnila Ana, ki je tudi sama začela plesati zelo zgodaj, pri rosnih sedmih letih. In prav to jo žene naprej, da bi se na oder vrnila boljša kot kadar koli.