OSEBA TEDNA

Primož Forte 
ima rad svojega Gušta

Objavljeno 01. september 2015 23.22 | Posodobljeno 01. september 2015 23.24 | Piše: Maja Debeljak
Ključne besede: Primož Forte

Članu igralskega ansambla v SSG Trst trenutna slava seveda godi, ampak zna biti tudi malce sitno, kadar ljudje pomešajo resnično življenje s tistim iz serije.

V predstavi Ne sprehajaj se no vendar čisto naga s Tjašo Horvat. Foto: arhiv SSG Trst

Televizijska nadaljevanka Ena žlahtna štorija je če že ne v žlahtno, pa vsaj v nadvse zanimivo štorijo spremenila tudi življenje igralcev, ki nastopajo v njej. Med njimi je gotovo tudi življenje Primoža Forteja. Prikupni in nadvse pošteni Avguštin oziroma Gušto se je gledalcem tako priljubil, da je njegova vloga iz epizode v epizodo postajala pomembnejša.

Živali ga same poiščejo

Članu igralskega ansambla v SSG Trst, v njem je zaposlen od leta 2005, trenutna slava seveda godi, kateri igralec pa nima rad pozornosti občinstva. Ampak zna biti tudi malce sitno, kadar ljudje pomešajo resnično življenje s tistim iz serije in ga zato na primer postrani gledajo, češ, Gušto se pa danes nekam čudno vede...

Prav velikih zadreg s tem vendarle ni; tudi zato, ker je Primož Forte, po videzu skoraj najstnik, čeprav jih ima 35, tudi zasebno prijazni in dokaj zadržani fant, ki ima rad živali in vrtnarjenje. In ki ima nadvse rad tudi svoj poklic. Ne le zaradi izziva igranja različnih vlog, ampak zaradi prav posebnega ritma življenja igralcev. Primožu ta nikoli ni bil tuj, njegov oče je namreč igralec, pozneje je šel med diplomate, Tone Gogala. Dal mu je torej igralske gene, ljubezen do živali pa mama Lidija, ki zdaj skrbi za ljubljanske prostoživeče mačke. Tudi Gušto je eno pred leti rešil izpod avta, ji dal ime Bella in ostala je z njim. Živali me kar same poiščejo, pravi Primož.

Posluša svoje srce

Ljubljana je bila kraj njegovega otroštva in mladosti, ko je bila njegova želja po gledališču že zelo močna. V nižji glasbeni šoli se je sicer učil igranja klasične kitare, a ga je premamil oder. Na poljanski gimnaziji je sodeloval v gledališki skupini, ki je igrala v francoščini, šel pri šestnajstih na avdicijo v Španske borce za predstavo Sen kresne noči in nato še na eno v Šentjakobsko gledališče. Tam je še kot najstnik igral v številnih predstavah, šel potem, logično, na sprejemne izpite na AGRFT – ampak uspelo mu je šele v tretjem poskusu. Je pač fant, ki zlepa ne odneha, kadar se za kaj odloči, a tudi fant, ki posluša svoje srce in mu življenje vsem na očeh ni najbolj pri srcu.

Lastnost, ki si jo delita s sestrično Nano Forte, hčerko pokojnega dr. Janeza Drnovška. Ko je slovenska javnost izvedela zanjo, je bil nekaj več pozornosti deležen tudi Primož, predvsem zato, ker sta si z Nano takrat delila stanovanje v Ljubljani in je medije seveda močno zanimalo, kdo je vendar fant, s katerim živi predsednikova hči. Nana in Primož sta velik del otroštva preživela skupaj, bila in ostala sta tesno povezana, čeprav on takrat že v Trstu, ona na študiju v Dresdnu, tudi zdaj živita vsak na svojem koncu.

V Ljubljano hodi delat

Primož je po diplomi, bil je v letniku Mileta Koruna in Matjaža Zupančiča, dobil službo v SSG Trst. Italijansko ni znal, a se je hitro učil, za jezike je precej nadarjen, in v novem okolju se je kmalu in dobro znašel. V tržaškem gledališču so seveda tudi težka obdobja, ampak Primoža, čeprav se je nekajkrat celo javno razburil, razmere niso nikoli toliko pretresle, da bi šel živet nazaj v prestolnico. Hodi pa v Ljubljano delat. Ena njegovih strasti je sinhronizacija risank, bil je na primer Strela McQueen v Avtomobilih, Viki v risanki Kako ukrotiti svojega zmaja, Fuši v Veselih nogicah... Redno snema radijske igre, nastopil je tudi v nekaj televizijskih in filmskih projektih, v seriji Strasti in filmu Piran – Pirano, na primer. Seveda se nič od tega ne more primerjati s tistim, kar je v njegovo življenje prinesla Ena žlahtna štorija. Naporna izkušnja, saj je bil zaradi snemanja veliko na poti med Trstom oziroma Obalo, kjer živi, in Ljubljano, ampak izjemna.

Primož ima rad svojega Gušta, a ga včasih vendarle prešine misel, da je v zadnjih desetih letih vendarle naredil že kar nekaj lepih vlog v gledališču in še kje, a se zdi, kot da ga nihče ni niti opazil. Kar pa seveda ni res, Primoževe vloge so pustile odtis ne le na tržaškem odru, ampak tudi na novogoriškem in koprskem, kjer je igral v nekaterih predstavah. Eden njegovih največjih dosežkov pa je gotovo avtorski projekt Pedenjped po motivih pesmi Nika Grafenauerja, ki ga je naredil v sezoni 2013/14. Otroci so navdušeni, ko jim kot nagajivi Pedenjped kaže, da se da igrati tudi drugače, ne le z računalnikom ali mobilnim telefonom. Primož pa je navdušen, da lahko na svet znova gleda skozi otroške oči. Ja, Primož Forte je v resnici en žlahtni Gušto... 

Deli s prijatelji