Glasbenik Aleš Bartol, prijatelji ga kličejo Bart, je poln dobre volje in mladostniške energije, ko ga obiščem na njegovem domu v Medvodah. Tako kot njegova skupina Mambo Kings, ki je po 20 letih obstoja še vedno ena od najbolj priljubljenih pri nas.
Pri oboževalkah šteje kvantiteta
»Imeli smo več kot 3000 koncertov, pa se skoraj vsakega vsaj malo spomnim. Prvega se nočem spomniti. Pravzaprav prvih nekaj. Na začetku si je bilo težko zapomniti vsa besedila, akorde, zvoke... Vem, da sem prihajal domov kot cunja. Danes teh skrbi ni, so pa druge. Vendar vedno, ko pogledaš nazaj, se ti zdi, da je bilo včasih lažje,« razloži, medtem ko me pospremi na teraso.
Povprašam, ali ga oboževalke še vedno vznemirjajo, in Bart priznava, da je to vznemirjenje po toliko letih nekoliko drugačno. »Ne gledam jih več tako ozko. Razmišljam, kako jim je, kaj počnejo v življenju, ali so srečne, zakaj smo jim mi všeč... Vse te misli mi rojijo po glavi, medtem ko jih zabavam. Res je, da me težje vznemirijo, kot so me pred 20 leti, ampak še vedno me, kar pomeni, da sem še živ. Je pa tudi pri oboževalkah tako kot pri vseh drugih stvareh: postaneš izbirčen, selektiven, z leti se kriteriji, ki jih postavljaš, da bi koga spustil do spoznanja v živo, dvignejo. Kot pri hrani, pijači, prijateljih in vsem drugem. Razlika je v tem, da lahko kvantiteto povsod drugje nadomestiš s kvaliteto, pri oboževalkah bi bila to ena žalost, mar ne? Tam je kvantiteta še vedno edino, kar šteje.«
Dobiva fotke golih deklet
Enainštiridesetletnik pravi, da je njegov pogled na ženske nekoliko poseben že zaradi poklica. »Včasih hiter, včasih pa malo globlji... Odvisno od vremena. Punce, ženske so super, dokler ne iščeš resne zveze. Takrat se stvari malo obrnejo. Na splošno jih dajem v dve košari. V eni so punce za živeti in imeti z njo otroka, v drugi pa vse preostale. Sem ravno v letih, ko se vsi moji prijatelji, vrstniki ločujejo, in ko poslušam te njihove zgodbe, sem še bolj prepričan, da ena košara ne obstaja. Večina se jih je poročila strašno zaljubljena in srečna, prepričana, da bo tako za vedno. Vedeli so, da zaljubljenost mine, niso pa vedeli, da tako zelo,« in se zamisli. »Skratka, ko smo mladi, se vsi streniramo za uspešno nizanje avantur in potem taisti mehanizem poskušamo uporabiti, ko nas začnejo zanimati družine, otroci. To pa ni več avantura. Takšna zveza je lahko avanturistična, nikoli pa ni avantura.« Ko se pogovarjava o odnosih, še pove, da sicer ne ve točno, kaj je uspešna zveza, zagotovo pa to ni tista sosedova, ki je tako lepo videti. »Včasih so fantje hodili osvajat v tri ure oddaljeno vas in potem na poti nazaj, politi z mrzlo vodo, sanjali o tem, da so videli njen goli gleženj. Erotični naboj je bil nepojmljiv. Danes pa vsakič, preden grem na koncert, dobim po mailu ali FB povabila petih deklet, opremljena z golimi atributi. Hočem povedati, da na eni strani spoznamo tisočkrat več potencialnih partnerjev, na drugi pa nam tako seksualna kot čustvena afiniteta pada. Bojim se, da bo to šlo še navzdol. Mogoče je omogočanje veliko osebne, individualne svobode partnerju tisto, kar se mi zdi še najbližje dobremu receptu. Sicer pa vsak po svoje, mar ne?«
Partnerica je odlična mama
Ko se odpraviva v bazen nekoliko ohladit, povprašam, ali je zadovoljen s svojim ljubezenskim življenjem. »Uf, kakšen težek intervju, sem mislil da so Slovenske novice lahkotno branje,« se zasmeji. »V zadnjem času sta me zelo spremenili dve knjigi: Formule ljubezni in knjiga PSI. Sem zadovoljen, vendar me, kot vsakega od nas, še vedno malo premetava sem in tja. Vem pa, da me s te poti bistveno ne premakne več. Mogoče mi bo po vzoru dobrega prijatelja uspelo svojo zgodbo zapeljati na tir, kjer štejejo pozornost, ljubezen, pripadnost, stabilnost in smisel za humor, kakšen čisto športni flirt pa se mi bo pogledal čez prste, ne vem. Cenim to, kar ta hip imam, in preveč niti ne razmišljam o teh stvareh.« Bart ima dveletnega sina in pravi, da se mu je življenje spremenilo, ko ga je dobil, vendar ne tako zelo, kot so ga strašili. »V bistvu je še veliko lepše, kot sem upal, da bo. Drži pa, da zdaj bolj razumem, zakaj je ogromno prijateljev zapravilo zveze ravno v obdobju majhnih otrok. Na eni strani čustvena vrenja in na drugi operativne težave. Mogoče sem malo starokopiten, vendar menim, da je fino, če ženska odigra odločilno vlogo. Svojo partnerico lahko samo pohvalim. Odlična mama, ki ne komplicira in ne dela dram. Vrsto njenih dodatnih odlik sem spoznal ravno zaradi otrok. In tukaj, kot moški, preprosto moraš imeti kanček sreče. Kaj pa veš, kako bo odreagirala,« se nasmehne.
Redil bi race in goske
Sicer pa sta Bartu pri srcu tudi smučanje in potepanje po Jadranskem morju. »Zelo rad imam hribe in pogled v dolino, vendar sem lenuh za hoditi, zato obožujem žičnice, sploh pozimi, ko se še pelješ v dolino,« se nasmeji. »Zelo podobni občutki me prevzamejo, ko izplujem s čolnom. Zdi se mi, da se problemi ne morejo vkrcati in jih pustim na pomolu. To me drži pokonci, da sem vedrega duha, ki ga čez vikend potrebujem, da ga delim z ljudmi, ki nas pridejo poslušat. Sicer pa menim, da nisem tip človeka, ki bi potreboval organizirano sproščanje. Mislim, da sem v reakcijah in dojemanju zelo kul, včasih celo tako, da gre drugim na jetra. Vendar se ne spomnim, da bi me kdaj katerega problema rešila stres in sekiranje.« Morsko vzdušje si je pričaral tudi doma s prostornim bazenom. »Verjetno je bilo letos kopanje doma dražje, kot če bi šel vsakokrat v toplice,« reče v smehu. »Imam pa na srečo rad že pogled na vodo, tudi če se ne kopam. Mogoče bom v njem začel rediti race in goske,« se pošali in potrdi, da prisega na obmorske kraje. »Morje je nekaj, kamor se želiš preseliti, ko boš v penziji,« se nasmehne. »Rad grem na morje, veliko sem tam, ne bi pa hotel tam živeti, da ne izgubim tega občutka.«
Skrbi za palme
Spomin na morje mu pričarajo tudi palme, za katere pridno skrbi. »Vzgojila jih je moja mami iz semen. Zdaj so stare 40 let in so zrastle v Medvodah. Se pravi, da jih je treba vsako zimo pospraviti na toplo, jih zalivati, negovati... Nehote se navežeš nanje. Ko pa opaziš, da je nekdo po vsem tem še vedno ob tebi, ga vzljubiš,« se nasmeji. Slovenci pa smo vzljubili tudi skupino Mambo Kings in skoraj ni jugoslovanskega hita, ki ga ne bi imeli v repertoarju. »Tudi posodabljamo se vsak teden. Ko nas kdo vpraša, a znate to in ono pesem, že zastrižemo z ušesi, ko jo naslednjič kdo omeni, se je zagotovo naučimo.« Ob koncu mi razkaže glasbeni studio in me povabi 6. septembra v Simonov zaliv, kjer bodo okroglo obletnico proslavili z velikim open air koncertom. »Nastopili bodo tudi glasbeniki, ki so se nas tako ali drugače dotaknili v teh dvajsetih letih. Predstavili bomo dve novi pesmi in nov videospot. Zakaj Simonov zaliv? Vsi smo se strinjali, da mora biti obletnica na morju, tam smo začeli in dolgo veljali za primorski bend.«