Oto Pestner je vsekakor slovenska glasbena legenda, ki še vedno vsak dan ustvarja in nas navdušuje z novimi projekti. Ko ga obiščem v Črnučah, kjer živi z družino, se na vrtu ravno igra s šest let starima dvojčicama Ano in Elo. Ob popoldnevih sta punčki v njegovem varstvu, saj žena Maja takrat poučuje v Kranju. »V bližnji prihodnosti bodo stvari nekoliko drugačne, saj obnavljam tretjo sezono z narodno-zabavnim ansamblom Alpski kvintet, kar pomeni, da se bo začelo veliko potovanj v tujini,« razloži med pitjem kave. In ravno on bo mogoče tisti, ki bo k nam pripeljal največjo živo svetovno glasbeno legendo.
Čedalje glasnejše so govorice, da boste v Slovenijo pripeljali Paula McCartneya. Kako je v resnici s tem?
To ni nobena velika skrivnost. Vsekakor pri ljudeh takega kova velja nekaj strogih pravil, ki se jih treba držati. Zdaj smo v fazi, ko čakamo, kdaj si on pravzaprav lahko izbori čas za prihod. Bodisi ga bo povabil predsednik bodisi bo pripravil svoj koncert. V nasprotnem primeru bom imel jaz decembra koncert in reflektiramo na tisti datum, če bo imel čas. Njegov štab nam pridno odgovarja na elektronsko pošto in nas je pohvalil, da ceni našo potrpežljivost. Letos bo star 74 let in se verjetno noče preveč eksponirati še z nekimi zadevami. Če mu bo stvar pač zanimiva, bo slej ko prej odgovoril. Verjetno se bomo poskušali prej dobiti še v Londonu in pogovoriti.
Naslednje leto boste praznovali 60 let, mnogi se pri teh letih odločijo za upokojitev, vi pa delate s polno paro. Kaj vas žene naprej?
Prišel je čas, ko se stvari spet malo bolj odpirajo. Zastavil sem si veliko novih glasbenih izzivov, saj vem, da so še stvari, ki bi jih v glasbi rad preizkusil. Predvsem si želim več mednarodnega sodelovanja, glede tega intenzivno delamo skupaj z agencijo Gig. Nov projekt pripravljam tudi z narodno-zabavnim ansamblom Alpski kvintet pa tudi z vokalno skupino Pro Anima Singers, kjer sodelujejo bratje in sestre iz družine Hribernik, kamor spada tudi moja žena.
Z ženo Majo ste torej tudi glasbeno povezani. Vas ravno ona spodbuja pri novih projektih?
Glasba nama obema veliko pomeni, vsekakor pa je to tudi najin kruh, zato je treba biti kar priden. Drug drugega morava kar precej podpirati. Veliko prijetnega sem se od nje naučil, predvsem kar se resne glasbe tiče. Zalotil sem se, da zdaj poslušam veliko več take glasbe kot včasih. Se mi zdi, da je v najslabšem primeru za pomiritev duše krasna stvar. Vendar je veliko več od tega.
Spogledujete se z različnimi zvrstmi, tudi v raperskih vodah ste se že znašli. Kako vam je všeč sodobna glasba?
Še vedno se držim načela, da je glasba lahko dobra ali slaba. Tudi v modernih tokovih slišim veliko dobrega. Produkcija se skozi čas seveda spreminja in uho, vajeno prejšnjih zvokov, se mora privaditi tudi novejših. Koliko ti je tak nov stil všeč, pa je odvisno od vsakega posameznika.
Nanizali ste že 46 samostojnih albumov. Kaj nam še pripravljate?
Pripravljam dvojno zgoščenko, ki pa je morala zaradi finančnih težav tu in tam malo zastati, saj vemo, da so stroški okoli tovrstnih projektov veliki. Pridobivanje teh ni lahko, a se bo na koncu kljub temu izšlo. Zgoščenka bo predvidoma izšla jeseni, naslov pa bo Oto Pestner 2015. Preprosto. (smeh)
S skupino New Swing Quartet ste prepotovali ves svet, od Rusije do Amerike. Kateri nastop se vam je najbolj vtisnil v spomin?
Ameriška turneja iz leta 1993 mi bo ostala v trajnem spominu, saj smo se takrat za 48 dni preselili v pravo Ameriki in v živo spoznali vse tiste običaje, ki jih po navadi srečamo v filmih. Imeli smo serijo nastopov v črnskih cerkvah; tam ti v cerkvi ne more biti dolgčas, igra se, takoj se poje itd. Vsi pastorji dobro pojejo, zborčki so najmanj solidni, če ne dobri. S fajn glasbo pridobijo veliko vernikov. Pri nas gremo iz cerkve v miru, tam pa nočeš ven.
Glede na to, da ste veliko potovali, je ostala na seznamu želja še katera država, ki bi jo radi obiskali?
Avstralija. Drugo leto se mi zna ta želja uresničiti. Zanimiva država, spet drugačna od vsega preostalega sveta.
Zelo pozno ste postali očka. Se vam zdi, da je to po eni strani prednost?
Ne vem, je pa v vsakem primeru čudovito. Izkušenj sem imel v teh letih ravno toliko, kot bi jih imel pred 20. Zame je bilo to res nekaj novega, nekaj lepega, nekaj že skoraj nepričakovanega. Ampak ko je prišlo, se mi je življenje popolnoma spremenilo. Seveda na lepše. (smeh)
Med igro s hčerkama ste razkrili, da sta najprej peli in šele potem govorili. Torej jima je bila glasba položena v zibelko?
Veliko sem ju prevozil z vozičkom in si izmišljal razne melodije. To se jima je vcepilo v spomin in čez nekaj časa, ko govora pravzaprav še nista obvladali, sta začeli tiste melodije ponavljati. Nekaterih se spomnita še dandanes in jih kdaj tudi zapojeta. Trenutno imata najraje stare slovenske popevke, Zemlja pleše, Naš mali avto, Poletna noč in podobno.
Ana in Ela verjetno zahtevata veliko pozornosti. Ste vzoren očka?
Trudim se. Kadar smo v popoldanskem času skupaj, ker je Maja v službi, si naredimo svoj svet in uživamo. Ne bom pretiraval, če bom rekel, da sta aktivni 24 ur na dan. Zelo sta hiperaktivni, veliko znanja srkata. Recimo angleški jezik precej razumeta, ne da bi se ga načrtno učili. Če česa ne vesta, kar vprašata. Pred nekaj dnevi je ena izmed njiju prinesla mamici knjigo in ji rekla, naj se usede, da ji bo prebrala. In jo je prebrala. Pred 14 dnevi tega še ni znala.
Za nami je praznik zaljubljencev. Ženo radi presenečate?
Nihče od naju ni cepljen na te praznike. Lepša so spontana presenečenja. Take stvari, kot je valentinovo, grejo hitro mimo. Valentinovo je pravzaprav vsak dan.