Kako zelo vzdržljivo je telo tega 24-letnika, je osupnilo celo njega samega. Preden se je podal v bitko za plesni globus, ni niti pomislil, da ga čaka toliko garanja. »Odkrivanje svojih sposobnosti me je iz tedna v teden gnalo naprej. Poleg vsakodnevnih treningov sem še vedno aktiven na glasbenem področju, zato se je treba toliko bolje organizirati. Počasi že občutim, kako so noge vsako nedeljo težje, saj se na plesno tekmovanje odpravim po šesturnem sobotnem nastopu na veselicah po Sloveniji. A če nekaj tako močno ljubiš, kot jaz glasbo in ples, potem se vedno najde kak dodaten atom energije,« z neprecenljivim nasmeškom pove mladi glasbenik in po novem tudi plesalec, ki ima po sodniških ocenah sodeč daleč najboljši točkovni izkupiček. Pohvale in komplimenti mu laskajo in ga spodbujajo, da odkriva meje svojih zmožnosti. »Med spoznavanjem različnih korakov, zvrsti in plesnih zakonitosti sem začutil sleherno mišico in ugotovil, kaj dejansko lahko naredim s svojim telesom. Predvsem pa sem se naučil z gibi izražati čustva. Kot glasbenik sem to počel le z glasom, zdaj jih kažem tudi s plesom. Spoznal sem, česa vse sem zmožen. Največ težav mi povzročajo resnejši plesi, kjer so v ospredju jeza, žalost, subtilnost … Pri teh najbolj pomaga, da se sprehodiš skozi spomine, in tako sem se ob plesu nenehno poglabljal vase, se na novo spoznaval in začutil,« nam razkrije eno izmed večjih ovir na poti do velikega finala.
Ostati moraš skromen
Ob učenju novih korakov je tako pogosto razmišljal o očetu, slavnem Brendiju, ki je nanj usodno vplival s svojo glasbo in ljubeznijo do življenja. »Z vso odgovornostjo in predanostjo nadaljujem atijevo glasbeno zapuščino in največji poklon je, ko mi kdo reče, poglej ga, malega Brendija. Le kdo ne bi želel, da ga primerjajo z nekom, ki je pustil tak pečat v svoji karieri. Prija mi, da ljudje pomislijo in me sprejmejo kot pomlajeno različico očeta. Če bom za sabo pustil 10 odstotkov toliko, kot je on, bom najsrečnejši človek na svetu. Mineva šest let od njegove smrti, pa še zmeraj preigravamo njegove hite in ljudje z vso strastjo prepevajo atove uspešnice. Marsikdo mi je zaupal, da ima v telefonu še vedno shranjeno njegovo številko. Veliko se pogovarjajo o njegovem delu in osebnosti. Bil je veseljak, človekoljub, predvsem pa srčen in odprt umetnik. Ob njem sem spoznal, kakšno vrednost ima, če živiš svoje sanje, kakšen blagoslov je to. On je v svojem življenju doživel in izkusil veliko več od nekoga, ki je živel 100 let. Krajše, a bolj intenzivno in polno. Zato mi še toliko bolj laska, da me je njegovo občinstvo tako toplo sprejelo. Hvaležen in ponižen ostajam, saj se zavedam minljivosti in dejstva, da vsi nekaj delamo. Nekdo kuje železo, nekdo izdeluje čevlje, jaz sem pač pevec, nič več in nič manj,« skromno zaključi priljubljeni Dejan.
»Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.«
