V Galeriji Instituta Jožef Stefan bo jutri ob 13.30 odprtje razstave ugledne slovenske slikarke in grafičarke Metke Krašovec. Kustosinja razstave Tatjana Pregl Kobe si je dolgo prizadevala, da bi jo privabila v hram slovenske znanosti, kjer bo obiskovalcem predstavila izbrane risbe iz cikla Dnevnik. »V njih je opisana pot, dolga pol stoletja, med katero vrhunska slovenska umetnica išče, kako s pomočjo podob ustvariti abstraktno sliko in nadzemeljski občutek. Njene risbe, pospremljene s pesniškimi verzi, imajo tudi svojo knjižno različico,« je pojasnila Preglova. Avtorica je izbirala verze pesnikov in pesnic, ki so ji blizu. Tako lahko najdemo mojstre besed, kot so perujski avtor César Vallejo, španski mistični pesnik San Juan de la Cruz, ameriška pesnica Emily Dickinson ter, zanimivo, že pokojna angleška pevka in avtorica besedil Amy Winehouse.
Razstavljene risbe, ki razkrivajo slikarkino zaljubljenost v poezijo, nastajajo same zase, neodvisno od besed njenih najljubših pesnic in pesnikov. Verze doda šele potem, ko je občutja že prelila v podobo. To pa ne pomeni, da so zgolj dodatek, estetski privesek ali namig. Preglova pravi, da njene risbe osmišljajo ter jih s svojo močjo osvetljujejo. »Metka Krašovec obiskovalca katere koli svoje razstave pripravi do tega, da vidi posamičen motiv posamične risbe. Takšna je njena moč. Zdi se dovolj pomenljiva tudi brez verzov, izpisanih pod podobami v originalnem jeziku. Lahko da je slikarka s temi podobami, ritmično razvrščenimi po razstavnem prostoru s pravilnim zaporedjem praznin in polnosti, poskušala ustvariti nekakšen slikarski film. Gledalca nagovarja, da sledi izbranim risbam v ritmično ubranem zaporedju. Da se premika od ene do druge in jih kot nekakšne kadre povezuje med seboj,« je dodala kustosinja razstave, ki ponuja dnevniški vpogled v zadnje desetletje slikarkinega ustvarjanja.
Metka Krašovec je razkrila, da se je v svoji bogati ustvarjalni karieri prav z risbo reševala iz ustvarjalnih kriz, navdih pa iskala v življenju. »Kriza se pojavi, ko ne moreš naprej, ko se ustaviš. Človek bi mislil, da ni tako strašno, a je. Grozno je, ko se nekaj izčrpa, ne glede na to, kaj si pred tem naredil. Ko se je kaj izpelo, tega nisem več mogla ponavljati. Umetnik, ki ponavlja svoje dosežke, ni sprejel krize,« je misli strnila umetnica, ki je svojstveno že vse življenje zaznamovana z avtsajderstvom. Sama pravi, da se je vedno počutila kot motnja v družbi. K sreči je to ni zlomilo, saj še vedno ustvarja na vrhunski ravni, o čemer se lahko prepričate že jutri. Razstava bo na ogled do 17. aprila.
Metka Krašovec
Rodila se je 7. oktobra 1941 v Ljubljani. Leta 1960 je maturirala na ljubljanski klasični gimnaziji, 1964. je diplomirala na akademiji za likovno umetnost, kjer je dve leti pozneje magistrirala na oddelku za slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici. V letih 1996 in 1997 je bila na specializaciji za grafiko na Univerzi Ohio v mestu Athens v ZDA, nato je 1970. magistrirala na oddelku za grafiko pri profesorju Riku Debenjaku na ljubljanski ALUO. V letih 1974 in 1975 je bila na specializaciji za grafiko na Royal College of Art v Londonu v Angliji. Docentka za slikarstvo in risanje je postala leta 1977 ter začela poučevati na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, 1991. je bila izvoljena v naziv redne profesorice za slikarstvo in risanje. Leta 1973 je prejela nagrado Prešernovega sklada, poleg tega pa je dobitnica številnih nagrad doma in na tujem. Leta 2008 se je upokojila. Živi in ustvarja v Ljubljani in na Bledu.
