Po poteh snemanja kultnega filma Tu pa tam

Po vsem svetu, tudi po Sloveniji, se je v teh dneh zvrstilo na stotine urbanih sprehodov, imenovanih Jane's Walk. Verjamemo, da je bil eden od najbolj zanimivih slovenskih, morda tudi svetovnih, speljan po kranjskem blokovskem naselju Planina. Tu smo se pridružili dvajseterici radovednih Planinašev, kot ljudski glas imenuje lokalne prebivalce, ki sta jih po domačem okolišu vodila glavna igralca kultnega kranjskega celovečernega filma Tu pa tam.

Pravzaprav so bili glavni igralci, ki so prek gibljivih sličic pred dobrim desetletjem ponesli glas o razvpitem Kransterdamu v širno Slovenijo, štirje. Prvi, Adi Omerović, je z Markom Podgorškom in hiperaktivnim Mitjo Okornom podpisan pod scenarij. Zdaj je Adi Omerović novinar oddaje Svet na Kanalu A. Še vedno živi na Planini. Drugi je Miki Bubulj, ki ga spletni viri omenjajo kot komika, v spominu največjih ljubiteljev resničnostnih šovov pa je ostal tudi kot tisti pozitivno razpoloženi mladenič, ki je v šovu Kmetija slavnih poskrbel za peko bureka. Tretji glavni igralec filma, Toni Cahunek, je po zapisu na uradni spletni strani filma Tu pa tam »hotel postat športnik. Ni šlo. Hotel postat športni novinar. Bolj klavrno. Hotel postat igralec. Tudi nič preveč blesteče.« Zdaj njegov podpis zasledimo pod dokumentarnimi filmi in prispevki oddaje Tednik. In nato je tu še četrti, Klemen Bučan, ki ga je tudi najti na malih zaslonih, saj je ne tako davno prevzel vlogo voditelja šova Bitka parov.

No, Klemen Bučan je bil v srednji šoli sošolec Mitje Okorna. Ta zdaj že nekaj let ustvarja na Poljskem, kjer je sprva posnel romantično uspešnico Pisma svetemu Nikolaju, letos pa v kinematografih navdušuje še njegov ljubezenski film Planet samskih. A preden je Okorn, ki je odraščal v kranjskem blokovskem naselju Planina, vzel pot pod noge in odšel na Poljsko, je v rojstnem mestu ustvaril film Tu pa tam, ki se je v kratkem času zapisal med kultne presežke tedanje kranjske mladine.

In tako smo dobrih deset let pozneje s Tonijem Cahunkom (v filmu igra Storža) in Klemnom Bučanom (ki po lastni izjavi v filmu igra kar samega sebe, Buddho) sedli na znamenito klopco pred Osnovno šolo Matije Čopa. Pred dobrim desetletjem so tam posedali lokalni luzerji in tu pa tam snovali velike ideje, letos pa je klopca postala izhodišče urbanega sprehoda.

Vrnitev v 2002.

Skupaj smo odpotovali v preteklost. Pisalo se je leto 2002, dišalo je po jeseni. Vsi našteti fantje so že končali srednjo šolo in so se odločili, da v mesecu in pol posnamejo film o odraščanju med kranjskimi bloki. A to je bil tudi film, v katerem je dišalo po drogah, govoriti o tej temi na prelomu tisočletja pa je bilo kar malce provokativno.

In z legendarne klopce se je krenilo naprej. Družbo nam je delal megafon, od katerega se tisto popoldne Klemen Bučan kar ni in ni hotel ločiti. Urbane sprehajalce so noge ponesle do garaž, kjer se je svojčas po besedah voditeljev sprehoda »prodajalo avtomobile in vse živo«. Ta dan so nekdaj živahne garaže samevale, zato se je zbrana druščina odpravila dalje. »Tu je blok, v katerem je mladost preživel naš znani režiser Mitja Okorn,« je prek megafona sporočal Klemen Bučan in morda smo se v tistem trenutku res počutili kot turisti, ki si po Hollywoodu ogledujejo domovanja znanih filmskih ustvarjalcev.

A že trenutek zatem je dobro razpoloženi Bučan, ki je med potjo pokazal, da še dandanes obvlada skejterski trik ali dva, pozvonil na vrata Okornovih. Ker režiserjev brat Gal množičnega obiska to popoldne ni pričakoval, se je karavana urbanih sprehajalcev odpravila v klet, kjer so bili prav tako posneti nekateri prizori filma Tu pa tam. Sledil je sprehod do lekarne, kjer je Klemen Bučan odigral znamenito sceno vlamljanja, nato pa se je skupina urbanih sprehajalcev vrnila na legendarno klopco, kjer se je sklenil prvi in morda ne tudi zadnji pohod po poteh snemanja filma Tu pa tam.

Kaj bi o takem sprehodu po poteh neke kranjske mladosti rekla pobudnica tovrstnega spoznavanja mesta Jane Jacobs, ni znano. Je pa znano, da se je tovrstno sprehajanje po mestih začelo pred desetletjem, in to leto po smrti kanadske urbanistke, pisateljice in aktivistke Jane Jacobs. Po dveh letih so se sprehodi, ki so k nam zašli pred petimi leti, razširili tudi zunaj Kanade. Njihov namen je povezovanje sosedov in spodbujanje pripadnosti okolju. No, znano je tudi, da je ideja za unikatni kranjski sprehod zrasla na zelniku Zale Vidali, ki v Layerjevi hiši sredi Kranja skrbi za kulturni program in delavnice.