BRANI SE

Planinšek: Ugled so mi okrnili zdravniki, ki sem jih učil kirurške abecede

Objavljeno 09. december 2013 19.28 | Posodobljeno 10. december 2013 12.19 | Piše: P. J.

Njegov sin Jakob si je že dolgo želel videti operacijo od blizu, zato mu je uresničil željo.

Ker je njegov 14-letni sin prisostvoval operaciji v UKC, je Franc Planinšek ostal brez službe v UKC. Franc pravi, da je šlo za rutinski poseg šivanja rane na koži roki, ki jo vedno opravi sam, tako velja tudi za njegove kolege, da takšne posege opravijo brez asistence. Kot je povedal za Siol, je njegov sin že dolgo želel videti operacijo v živo. Tisti dan mu je sin slučajno v službo prinesel ključe, oče pa ga je samo posedel nasproti med svojim delom.

»Po protokolu se oseba, ki sedi nasproti kirurga, imenuje asistent in v šali sem mu rekel, ali bo asistent. Seveda ni bil asistent operacije, je pa bil oblečen tako, kot mora biti oblečen asistent, se pravi sterilno, da ne bi prinesel nečistoč v prostor.«

Vezan na UKC

Kirurg je pojasnil, da bolnik ni utrpel škode, če je v njegovo roko gledal tudi njegov sin. »Glede na vse dogodke sem pozneje bolnika o sinovi prisotnosti seznanil. Bolnik se je le nasmejal in odvrnil: »Vse okej, majstore,« pravi Planinšek.

Ob tem je še Planinšek spomnil, da so ga pred približno 10 leti pozabili napisati na listo prosilcev za koncesijo in da je zato z rekonstrukcijo ostal vezan na UKC. Pravi, da je letos začel opozarjati na neprimernost operiranja v prostorih opeklinske prevezovalnice. Prepričan je, da so se ga prav zato lotili odstraniti iz UKC.

Opozoril je na zaplete, do katerih lahko pride, ker prevezovalnica nima čistilnika za zrak in bolnika ogroža, saj mu ves čas grozijo mikroinfekcije. Zlasti so ogrožene bolnice po rakavi bolezni, saj so zaradi kemoterapije in obsevanja imunsko še posebno občutljive ('imunsko kompromitirane').

Če ga doma nočejo ...

Pravi, da razume prostorsko stisko UKC, vendar to po njegovem mnenju ne sme biti razlog za izpostavljanje bolnic, na kar je opozarjal predstojnika. Meni tudi, da se škoda, ki mu je bila storjena, ne ocenjuje v denarju, ampak v oblatenem ugledu.

»Ugled so mi okrnili zdravniki, ki sem jih učil kirurške abecede, in ustanova, katere ime sem širil po svetu. Jaz imam rad delo z bolniki. Moje poslanstvo je, da jim pomagam, za to mi ni treba iti »v Afriko«. A če me doma nočejo, bom svoje življenjsko poslanstvo uresničeval drugje.«

Deli s prijatelji