Žigo Gombača (40) sem spoznala leta 2005, ko je k nam prišla glasbena televizija MTV Adria, kjer je skrbel za stike z javnostmi. Svojstveni, energični in iskrivi glasbeni navdušenec mi je ostal v spominu tudi zato, ker je bil že nekaj let očka, še dlje tudi poročen in ni pil alkohola. Tak je še danes, medtem je postal tudi navdušen tekač, še enkrat očka, vegetarijanec in tako cenjen pisatelj, da njegove knjige otroci berejo tudi za bralno značko.
Pisanje se je začelo v osnovni šoli
Kot osmošolec je zmagal na natečaju za pisanje spisov, njegovega so na podelitvi priznanj prebrali pred polnim avditorijem v Cankarjev domu, kar ga seveda ni pustilo ravnodušnega. Učiteljica slovenščine mu je takrat rekla, da je sicer 'gavnar', ampak v pisanju je dober in naj se tega drži. In se je. »Pisanje mi je ponujalo način izražanja, ki ga z besedami nisem mogel izraziti, čeprav veliko govorim,« pove v smehu. »Vedno mi je prinašalo tudi notranji mir in s tem povezane prijetne občutke,« še doda Žiga.
V srednji šoli je pisal pesmi, na fakulteti že za tiskane medije, prva njegova knjiga je izšla leta 2008. »Ko sem imel svoje otroke, sem nastopil pri ženi v vrtcu in pripovedoval pravljice, nato sem jih začel pripovedovati hčerki Nii in sinu Linu, kmalu pa sem si izmišljal svoje zgodbe. Te sem nato zapisal, čez čas sem jih začel pošiljati založbam in po nekaj vztrajnih poskusih so naletele na pozitiven odziv, ki je sedaj vedno boljši,« svojo pisateljsko kariero strne Žiga. Danes imajo otroci njegove knjige zelo radi. Idej za zgodbe mu ne zmanjka: »Običajno imam napisanih precej besedil, ki pa jih morajo ilustratorji še slikovno opremiti, tako zdaj pišem že tiste, ki bodo izšle leta 2018,« pove nasmejan. Med prvimi ocenjevalci njegovih besedil sta tudi kmalu 17-letna Nia in 13-letni Lin. »Nočem jima težiti, ju pa prosim za njuno mnenje,« pojasni.
Zgodnja poroka in očetovstvo
»Svojo sorodno dušo, pravo osebo zase, sem srečal pri dvajsetih letih,« pove, kako sta se z ženo Vesno precej hitro poročila. Oče je prvič postal pri 23 letih, a se mu ni zdelo prezgodaj. Doma so zelo povezani in se veliko pogovarjajo, družina ga spremlja tudi na tekih. »To ni najlažja stvar, saj se tekač znajde v različnih situacijah in razpoloženjih,« pove, kako mu potrpežljivo strežejo in stojijo ob strani. »Pri nas vse počnemo zelo povezano, Nia gre že na kak tek z mano, tudi Vesna, ki je že pretekla maraton, zadnjič se nam je na Krnu pridružil tudi Lin, ki sicer trenira rokomet,« pohvali svoje najdražje. »To nas povezuje in o tem potem precej klepetamo, kar je odlično. Enkrat do dvakrat tedensko pa gremo tudi skupaj teč,« še pove. Sam je že nekaj let vegetarijanec, preostali domači so vsejedi, a jim to ne del preglavic. Dopustujejo v naravi, letos so taborili na Siciliji in veliko časa preživeli skupaj.
Ultranaveza in ultrablues
»Boštjana Videmška poznam že od nekdaj, ko sva se prvič videla, se nama je zgodil klik, našla sva se v nogometu, glasbi, tudi teku,« opiše, kako je nastala ultranaveza, ki je nato v ZDA odigrala oziroma odtekla ultrablues. Sama Ruglja je Žiga spoznal na predstavitvi Samove knjige Delaj, teci, živi, kjer sta se po daljšem premoru srečala tudi z Boštjanom. Po tem so se ujeli še nekajkrat, nato pa so se dogovorili za skupni tek. »Samo je predlagal, naj pretečemo 100 kilometrov, in to v Utahu, kjer je lahko zelo vroče. Tako se je zgodilo, všeč pa mi je, da smo se povezali in ostali v stikih,« pove z žarom. Drugo obletnico izdaje skupne knjige o tem podvigu, Ultrablues, so minuli konec tedna obeležili s skupno udeležbo na Trail maratonu Pohorje. Takšne zahtevne teke ima Žiga tudi sicer najraje.
| Mladinski roman 'NK Svoboda' Glavna junaka, fant iz Slovenije in fant iz Sirije, pišeta vsak svoj dnevnik, se potem tudi srečata in spoznata, poveže pa ju nogomet. Knjiga za vse starosti bralca ne pusti hladnega. |
Njegove novosti – tri knjige za otroke in mladinski roman
Žiga je v minulih dneh izdal kar štiri nove knjige. Tri so namenjene otrokom, piše jih za založbo Mali junaki, kjer slovijo po personaliziranih knjigah. Otroci tako dobijo knjigice, v katerih so oni glavni junaki in jih pisanje osebno nagovarja. Zdaj je izšel sklop, ki jim pomaga pri opuščanju plenic in premagovanju najrazličnejših strahov, na primer pred temo, grmenjem … »To so tople spodbude in izkušnje, ki sem jih črpal iz svojega življenja, od otrok ali žene, ki je vzgojiteljica,« pojasni Žiga.
Mladinski roman NK Svoboda je novost tudi za Žigo. »S to knjigo je bilo zelo veliko dela, hodil sem na teren, pomagat v begunske centre, tudi v Grčijo sem šel, da sem videl in začutil, kdo so ti ljudje, ki prihajajo k nam kot begunci. Dobil sem občutek, da se lahko vsakdo od nas znajde v takšnem položaju,« pripoveduje, kako se ga je videno in doživeto močno dotaknilo. »Zelo veliko mi je pomagal tudi Boštjan s svojimi bogatimi izkušnjami. Z njegovo pomočjo sem videl širšo sliko, pri njem sem preverjal, ali so situacije, ki sem si jih zamislil, tudi res mogoče, da je zgodba resnično pristna,« opiše, koliko trdega dela je bilo vložnega. »Ta knjiga je zame velik korak naprej,« zadovoljno konča.
»Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.«
