»Hvala za spodbude. Priznam, ko sem pogledala z vrha zvonika dol na trg, me je bilo hudo strah, sploh trenutek pozneje, ko sem v prazno in v temo prestopila rob in je vrv malo zanihala. Spodbudni klici mojega imena, ploskanje in mahanje ljudi na Tartinijevem trgu so mi močno pomagali. Tako sem se kmalu počutila varno, saj sem vedela, da so vrv za spust pritrdili in napeljali najboljši strokovnjaki za to,« je bila v soboto pozno zvečer vesela trdnih tal pod nogami letošnja piranska princeska, 35-letna Suzana Klemenčič iz Slapa na Idrijci. Sproščena in srečna ni skrivala radosti, da je za njo gotovo njen najbolj adrenalinski dan v življenju.
Pred tem so na Tartinijevem trgu ugasnile vse luči, bobnarji so uprizorili zastrašujoče grmenje bližajoče se nevihte, in ko je prestopila rob zvonika, na katerem je zagorelo nekaj bakel, je množici ob zvokih za to priložnost napisane glasbe Saše Fajona zastajal dih. Kar dobrih pet minut in brez kakšne generalne vaje je trajal njen atraktivni spust, ko je čez strehe piranskih hiš 150 metrov počasi drsela s 60 metrov visokega zvonika piranske cerkve na Tartinijev trg. Tam jo je ob pristanku kot kakšen vitez v objem prvi ujel sam piranski župan Peter Bossman. Niti on ni skrival občudovanja Suzaninega poguma in zadovoljstva, da je po lanskem prvem takem spustu piranske princeske njegovo mesto očitno dobilo tradicionalen in predvsem turistično privlačen spektakel.
Ob strani neobičajni piranski pravljični princeski, ki ne simbolizira le lepote in zvestobe, ampak tudi pogum, smo skupaj z vami, spoštovani bralci Slovenskih novic, stali tudi mi. Suzana je bila namreč izbrana v ožji izbor med 27 dekleti, ki so prejele največ glasov bralcev Slovenskih novic, nato pa je bila še najuspešnejša v šestih nalogah junijskega finalnega izbora, na katerem so kandidatke opravljale kar veliko preizkusov telesnih spretnosti, poguma in ne nazadnje kviz o tem, kaj vedo o našem obmorskem biseru.
Srednjeveško dogajanje
Pirančani ob tem ne skrivajo, da se tako kot nekoč z dogodkom zgledujejo po Benetkah, saj je celo zvonik cerkve sv. Jurija nekoliko pomanjšana kopija zvonika sv. Marka. In če imajo v Benetkah z 90 m visokega zvonika cerkve sv. Marka na znamenit trg pod njim tradicionalen in svetovno znan let angela (Il Volo dell'angelo), s katerim odpirajo beneški karneval, oni od lani s svojim spustom princeske obujajo piransko legendo o svojem zaščitniku sv. Juriju. Ta je namreč pred 671 leti v noči na 21. julij 1343 rešil mesto, Pirančane, njihove barke in pridelke pred bližajočim se uničujočim neurjem.
Spust princeske je drugo leto zapored prepričljivo dokazal, kako se lahko z obujanjem legend in atraktivnimi dogodki pritegne goste in jim ponudi kaj več. Prireditev so ob medijski podpori Slovenskih novic organizirali društvo ŠKID Jaz sem najboljši, Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini in Občina Piran, za prečnico oziroma varno spuščanje po rekordno dolgi javno nameščeni vrvi pa so poskrbeli člani Jamarske reševalne službe pri Jamarski zvezi Slovenije.
Pirančani si s spektaklom prizadevajo obuditi tudi srednjeveški čar svojega mesta. In čeprav so v soboto nalivi s točo ter močnejšim vetrom zajeli pretežni del Slovenije, zaradi česar je bilo odpovedanih kar precej podobnih prireditev na prostem, je sv. Jurij za princeskin spust spet naredil mali čudež. Zvečer je namreč iznad Tartinijevega trga pregnal temne oblake in odgnal dež, tako da je tja kljub slabi vremenski napovedi prišlo na prireditev, ki ji pri nas ni para, kar veliko občinstva.
Srednjeveško dogajanje so popestrili veličastni metalci zastav in bobnarji iz italijanske Faenze, ki so eni največjih mojstrov te veščine. Tam so bili člani dramske sekcije Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini, ki so prikazali, kako so v srednjem veku kaznovali goljufive mlinarje, srednjeveški pečat pa sta prireditvi dala nastop žonglerke z baklami in vsekakor navzočnost predsednika Evropskega združenja obzidnih mest, gospoda Josepha Spiterija.
Dogajanje je popestrilo še obujanje kar veliko piranskih posebnosti. Tako se je princeska, preden se je v spremstvu vitezov podala na zvonik, pod Tartinijevim spomenikom poljubila z glavnim organizatorjem Mojmirjem Kovačem. Kot zatrjujejo Pirančani, namreč poljub pod tem spomenikom prinaša srečo. Suzani je je očitno prinesel zelo veliko. Prizorišče pri spomeniku je bilo živahno tudi po spustu, saj med turističnimi obiskovalci mesta ni manjkalo tistih in še zlasti otrok, ki so se želeli za spomin slikati s sicer pravljično, a v Piranu resnično piransko princesko.
