V zadnjem času pa je nekatere najbolj navdušila z intervjujem z Borutom Pahorjem. »Neverjetno, predsednik je tam pred njo dejansko malodane jecljal!« se ni mogla načuditi novinarska kolegica. »Pa saj on je tam pred njo skorajda pozabil govoriti – s tem da je to ravno tisto, kar on zna! Namreč govoriti.«
Strogost tako v pogledu kot v splošnem nastopu je vsekakor Petrin zaščitni znak. Zato me ni prav nič presenetila, ko mi je proti koncu pogovora povedala, da bi bila drugače najbrž učiteljica. In če se je v kakšnem alternativnem vesolju tudi v resnici tako obrnilo, si težko predstavljam, da ni doslej postala kar lepo ravnateljica.
Nosilna nit tokratnega dosjeja so fatalne ženske. In ker seveda ne bom tako neposreden, da bi vas pobaral, ali se imate za eno izmed njih, bom raje vprašal: kaj po vašem naredi fatalko? Katere so njene glavne značilnosti?
Hmmm, meni so všeč uspešne ženske. Ne tiste, ki to samo hočejo biti, pa niso. Če je ženska uspešna, lahko zgradi notranjo fatalnost in jo potem žari tudi navzven. Uspeh in notranje zadovoljstvo sta se mi vedno zdela bistveno pomembnejša kot zunanji gabariti. Obstajajo tudi ženske, ki so po klasičnem pojmovanju videti lepe kot avion, notri so pa totalne razvaline.
Kako res!
Pri čemer sploh ne mislim samo uspeha na poslovnem področju. Uspešna je ženska lahko kjer koli, kjer ji je to res pomembno. Lahko je tudi izjemna mama in žena. Če si je tak cilj zastavila kot najpomembnejšega v življenju in ga zgledno izpolnila, se bo to prevedlo tudi v zunanjo karizmo. Če pa manko krpaš z umetnimi sredstvi, hja … Potem se bo to prej ali slej opazilo.
Po svoji definiciji vi torej vsekakor ste fatalna ženska, saj ste v svojem poklicu pri vrhu. Sem pa opazil zanimivo reč – namreč da sploh nimate profila na facebooku! To se mi je zdelo za novinarja v digitalni dobi precej nenavadno.
Dejansko nimam ničesar: ne facebooka ne instagrama ne tviterja. Teh medijev sicer ne podcenjujem, saj so zelo pomembni, ampak informacije sama črpam iz delovnika, tu jih dobim več kot preveč! Da bi pa svetu oznanjala: Danes grem nabirat regrat! – no, po tem nekako ne čutim potrebe.
Ha ha ha, razumem.
Svojih fotografij preprosto nimam potrebe pošiljati v svet. Bi me pa zanimalo spremljati kakšne zanimive druge ljudi, a to bi me lahko kaj hitro zasvojilo in bi potem vsake pol ure morala skočiti gor in preveriti, ali ni bilo vmes objavljenega kaj novega. Takega pritiska pa v svojem življenju ne maram. Ne potrebujem.
CELOTEN INTERVJU JE OBJAVLJEN V POVSEM SVEŽI ŠTEVILKI REVIJE ONAPLUS, KI VAS ŽE ČAKA V VAŠI NAJBLJIŽJI TRAFIKI. NANJO PA SE LAHKO TUDI NAROČITE NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 11 99.