Petnajst let njenega špasa

Urškina mama se je menda vedno najbolj prestrašila, kadar je hči prišla k njej in rekla: »Mami, jaz sem pa nekaj razmišljala …« Zato ker je to pomenilo, da se bo svet že v naslednjem trenutku obrnil na glavo in tam tudi ostal. Do naslednjič, ko bo Urška spet o nečem razmišljala.

Vedno polne dvorane

Takšna je Urška Alič Flajnik, direktorica izjemno uspešnega Špas teatra, škorpijonka tudi po značaju, ne le po horoskopu – ko se za kaj odloči, gre z glavo skozi zid, če ji ne sledijo, zna pičiti. Ampak le zato, da doseže cilj. Najbolj ambicioznega si je postavila pred 15 leti, ko se je po sedmih letih službe organizatorke obiska v Mestnem gledališču ljubljanskem pri 28 letih odločila za svoj špas. Najprej si je šla ostrič lase. Ženske že razumejo, zakaj …

Ime gledališča, ki je zaživelo v Mengšu, je res bilo Špas teater, okoliščine pa takšne, špasne, sploh niso bile. Dan norosti je bila prva predstava, ki jo je Urška postavila na oder, z mamo sta na roke pisali vstopnice, se rada spomni, na kocki je bilo veliko. Ampak na to, da dvorana ne bi bila polna, ne, na to pa ni in še vedno nikoli ne pomisli. Verjame v plan A, kajti: »Prepričana sem, da človek v hipu, ko si naredi plan B, že zgreši.«

Pozitivna nastrojenost in močna intuicija sta Urškini najizrazitejši lastnosti. Verjela je v svoj Špas teater in niti malo se ni zmotila. Po desetih letih delovanja so se lahko pohvalili z 800.000 obiskovalci, pet let pozneje se je ta številka že skoraj podvojila. V povprečju si njihove predstave na sezono ogleda 140.000 gledalcev. Ministrstvo za kulturo jim je dodelilo status društva v javnem interesu, leta 2008 so dobili znak Slovenia Superbrands.

Urški so letos dali tudi viktorja za posebne dosežke, dobila ga je iz rok Boruta Veselka, ki s teatrom sodeluje od začetka. Ampak kljub vsemu jih ima marsikdo še vedno za tretjerazredno gledališče. Zato ker uprizarjajo le komedije. Urška si je na začetku to jemala k srcu, zdaj ne več. In za to res nima razloga, kajti v njenem gledališču želijo delati najboljši igralci, režiserji, avtorji … Tisti, ki so drugod v službi, so v Špas teatru na ustvarjalnem dopustu. In da zares uživajo in so zato tudi dobri, kaže odličen obisk, takšen, da lahko njihove predstave napolnijo ne le dvorane po vsej Sloveniji, ampak tudi ljubljanski Tivoli, Prešernov trg, Kongresni trg … No, o Stožicah bo treba še razmisliti oziroma zbrati dovolj energije.

Službe ne bi zamenjala

Urška je dosegla, kar si je s teatrom želela doseči, pravi. In službe si nikoli več ne želi zamenjati. Se je pa njena ambicioznost, pravzaprav predanost z leti nekoliko spreminjala, zlasti po tem, ko je postala mama. Žiga je prišel na svet pri Urškinih dvaintridesetih, ko je bilo za uspeh gledališča potrebne še zelo veliko njene energije. A ji je uspelo preplesti oboje, kariero in družino. Žiga je ves čas del dogajanja v teatru, v njem uživa, ko je nekoč stal na vratih in trgal vstopnice, so bili eni navdušeni, drugi ogorčeni, češ da Urška izkorišča otroka. Ampak on tam res uživa in z mamo tudi aktivno sodeluje. Ima veliko idej, izrazito ustvarjalno žilico; je pač po mami. Oče pa je bolj za šport.

Mama Urška si je, takrat je njen teater že zares živel, zaželela ustvariti dom nekje na mirnejšem kraju, proč od gneče. Zrasla je hiška nad Domžalami, oaza miru z belo ograjo, kjer se polni z energijo, ki je potrebna, da teater živi naprej. Obiski so sicer pogosti, Urškina hrana pa je odlična, se širi glas. Da morajo biti pogrinjki brezhibni in na mizi red, se pa tudi ve. Zato jo prijatelji včasih kličejo Monk. Saj veste, po detektivu iz televizijske nanizanke, ki ne prenese nereda.

Širjenje pozitivnega duha in dobre volje si je Urška zadala za svoje poslanstvo tudi zasebno, ne le v teatru. Je ambasadorka fundacije Pustimo jim sanje, na primer, njena zadnja dobrodelna pobuda je bila uprizoritev predstave Udar po moško! Vida Valiča in Denisa Avdića na Kongresnem trgu. Prišlo je 15.000 ljudi, vstopnice niso plačali, ker je bila predstava zastonj, so pa pridno pošiljali esemese. Predstava se je s tem končala – ampak le zato, da bosta fanta lahko začela prikazovati njeno nadaljevanje.

Končalo se je tudi Urškino delo menedžerke Jana Plestenjaka. Po dveh letih sta se razšla. In ne, nista se sprla, ne iščite škandala, Urška pač zdaj zna veliko bolje zategniti ročno, kadar je obveznosti preveč in časa za družino premalo. Poletje je čas za slednjo. Brez motenj, lepo prosim, se vidimo jeseni. In takrat, no, takrat bo spet špasno, verjemite. In Jurij Zrnec, ki naj bi igral glavno vlogo v novi predstavi – Urška se je zanjo dogovorila z Američani, a jo pogodba zavezuje, da še ne govori o tem –, je menda že hudo nabrušen.