V časih, ko se po ekonomski uspešnosti klavrno oddaljujemo od razvojnega trenda naših evropskih sosed, počasi celo od tistih na naši sončni strani, se je zanimivo vprašati, kdo so tisti, ki sploh kaj naredijo za to ubogo, po avstro-ogrskih normah komaj polnoletno državo. Komu bi podelili oskarja, viktorja ali še najprimerneje petelina za praktične zasluge pri delovanju naše države? Lahko bi se najprej vprašali, kdo zanjo ne naredi zares nič, vendar sta pozitivna nastrojenost in kanček hudomušja zapuščini naših dedkov, ki nam ju bodo odvzeli čisto na koncu, zato poiščimo raje prve.
Evidentno je, da je slovenska politika vsaj zadnjih deset let, če že ne dvajset, kontraproduktivna, prav tako Cerkev, sindikati, upokojenci in seveda večji del javne uprave, zato jih bomo kar izločili iz nadaljnje obravnave. Kdo torej ostane?
Večina bi se najprej začela spogledovati z velikimi izvozniki, ki so res polni zaslug. Ker pa pri njih vedno vsaj malo smrdi po hipokriziji in utajevanju davkov, konec koncev imajo za kaj takega najelegantnejše in najučinkovitejše mehanizme takoj pri roki, jih za sam vrh tega izbora ne bi predlagal.
Naslednja ideja bi bili najbrž obrtniki in mali podjetniki, ki pridno garajo, zaposlujejo in večinoma plačujejo tudi davke, vendar tako kot prvi niso ravno najbolj odkrit in lojalen prijatelj države. No, vsaj ne take, kot jo imamo mi. Prva nagrada vseeno odpade.
»Slovenski umetniki,« slišim plah glasek iz ozadja. No, ja. Večina v tujini ni ravno prepoznavna, še tistim, ki so, gre besedna zveza »Slovenec sem« malo težje iz pokašljajočega grla. Sicer pa se večinoma švercajo na raznih subvencijah in večplastno molzejo državo. Tiste, ki so res na trgu in pošteno zaslužijo denar ter plačujejo davke, so poimenovali komerciala in jih iz visokih umetniških krogov izločili kar sami. Slednji bi še bili kandidati, vendar jih je premalo.
Slovenski intelektualci. Hmm, ne vem, zakaj me beseda vedno najprej spomni na vic, v katerem ena prostitutka drugo uči, da imajo intelektualci penise namesto kurcev, pri čemer ne pozabi razložiti, da je zadeva pravzaprav zelo podobna, le da so penisi bistveno manjši. Je treba še kaj dodati?
Če se vrnemo k prepoznavnosti, so prva naslednja ideja seveda športniki. Za promocijo in ugled države naredijo daleč največ. So tudi največji združevalci slovenskega naroda in daleč najbolje poskrbijo za gojenje tiste malo narodne zavesti, ki jo Slovenci premoremo. Razen nekaterih izjem prisluženega denarja ne skrivajo v tujini, glede na to, koliko je država vanje vlagala, vračajo ogromno. Resni kandidati za petelina torej, vendar ne zmagajo.
In petelina dobijo ... kadilci. Da, kadilci! Večji del kratkih življenj plačujejo za svoj ceh najvišjo mesečno članarino in najvišjo davčno stopnjo, ki jo država premore. So edino interesno združenje, katerega člani umirajo v letih, na katera je preračunan naš pokojninski sistem. Vsi drugi, gledano matematično, goljufajo. Kadilci ne skrivajo, ne odtujujejo, samo delajo in polnijo državno blagajno. Ko pride čas, da bi jo črpali, tiho umrejo. In ko gre neki zmešani vladi za nohte, jih spet obdavči. Če politiki ne bi bili rojeni hinavci, bi v šole uzakonili predmet kajenje. Če bi kadili vsi, bi država lahko pognala še dve milijardi na leto več. Grem na en cigarilos ...
