OSEBNOST TEDNA

Pet najhujših strupov

Objavljeno 09. junij 2013 11.07 | Posodobljeno 09. junij 2013 11.07 | Piše: Maja Debeljak

To so jeza, žalost, strah, skrb in pohlep, pravi Sanja Lončar.

»Vaše telo vas jemlje resno, zato bodite pozorni, kaj mu govorite,« je ena od modrih misli, ki jih izgovarja Sanja Lončar, ena od najglasnejših zagovornic iskanja naravnih rešitev, avtorica ali soavtorica odmevnih knjig – Ščepec rešitve, ki govori o izjemni moči zelišč, je ena takih – in vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.

Ko pride bolezen

Sanja ni bila vedno tako odločna privrženka naravnega. »Pod vplivom zgodbic o razvoju in napredku so nam tako temeljito oprali možgane, da smo kemijo sprejeli za nujno in običajno.« Njeni možgani sicer niso bili povsem sprani, saj je pri dvaindvajsetih v Beogradu sodelovala pri ustanavljanju prve trgovine z zdravo prehrano v Jugoslaviji. Biošpajz se je imenovala – in še vedno deluje. Potem je Sanjo, ki se je med študijem med drugim preživljala tudi s kuhanjem ljudem, ki so imeli težave z zdravjem, potegnilo v malce drugačne vode. V marketinške. Deset let je delala za multinacionalke, ki se ukvarjajo s hrano, čistili, kozmetiko … Od blizu je gledala, kako ti veliki sistemi v pohlepu po dobičku manipulirajo, pri ljudeh ustvarjajo umetne potrebe ter goljufajo. In nekega lepega dne je njim in sebi dejala, da ima tega dovolj, ter ubrala povsem drugačno pot. Pa najbrž tega niti ne bi naredila, če ne bi »na vrata potrkala bolezen in je tisto, kar sem prestavljala na jutri, moralo postati danes«.

Da se človek odloči sam prevzeti odgovornost za svoje zdravje, po navadi povzroči prav bolezen. Sanja se trudi, zares trudi, da bi se tega, kako neumno smo se sprli z naravo, ljudje zavedli, ne da bi najprej zboleli. Gre na bolje, pravi, je pa po njenem mnenju še vedno »več egologov kot ekologov«, torej tistih, ki jim je mar zgolj zase in za svoje zdravje, manj pa za zdravje drugih in za okolje.

O sebi pravi, da je bila vedno izraziti zakajček, človek, ki potrebuje pojasnila in odgovore na kup vprašanj. Vztrajna je in ne neha brskati, najbrž je ena redkih, ki se potrpežljivo prebijajo tudi skozi uredbe, ki jih izdaja denimo Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). Da dela v korist korporacij, ne pa potrošnikov, pove brez zadržkov. Še posebno ob enem zadnjih dosežkov agencije, registraciji zdravstvenih trditev, zaradi katere se bo moral potrošnik, ki si bo želel dobro, še veliko bolj potruditi, da bo dobil prave informacije.

Od kod prihajajo strupi

»Naša edina moč je, da smo dobro obveščeni in da s svojim denarjem ne spodbujamo razvoja napačnih izdelkov,« pravi. In poudarja, da v naše telo strupi ne prihajajo le z industrijsko predelano hrano, ampak tudi s čistili, kozmetiko … »Koža ni naš okras. Je naš največji obrambni mehanizem, naša barikada,« pravi in zares skrbno pazi, kaj da nase. O kremah za sončenje, depilacijskih kremah, kremah proti celulitu, zobnih pastah – o vsem tem lahko pripoveduje prave, z dokazi potrjene grozljivke. In to tudi počne – z revijo Skupaj za zdravje človeka in narave, v svojih kolumnah, na delavnicah, predavanjih, s knjigami … Resnice in zmote o osteoporozi, Resnice in zmote o kandidi, Vojna ali mir z bakterijami?, Ščepec rešitve. Vse so doživele ponatis. Sanja z vsemi sporoča, da je treba vzeti stvari v svoje roke in se upreti »konceptu zunanjega sovražnika, ki je bil od nekdaj dobičkonosen«. Ljudje pač težko sprejmemo, da smo sami odgovorni za svoje zdravje. Tako nas učijo, pa čeprav so še naši dedki in babice vedeli, da domači čajček pomaga bolj kot tabletka. In da je bil otrok, ki se je plazil po zemlji in prahu, bolj zdrav od tistega, ki so ga ves čas umivali.

»Danes se počasi prebujamo iz delirija napredka,« pravi. Malce pozno sicer, a še imamo čas, da se spametujemo. Pa ne s silo, ampak z občutkom. »Zdravo življenje ne sme biti kazen, odrekanje, trpljenje ali fanatizem, saj v takem primeru vodi v stres, ki nima nič skupnega z zdravjem.«

Kamor gredo naše misli, gre tudi naša energija, pravi Sanja Lončar, zato je bolje pojesti ne prav zdrav, ampak z ljubeznijo skuhan obrok, kot pa vase trpati hrano, četudi je ta iz kategorije superživil, ko smo slabe volje. Jeza, žalost, strah, skrb in pohlep – to je pet najhujših strupov, potrpežljivo ponavlja Sanja. In da vam ne bo pomagalo nobeno zdravilo ali prehransko dopolnilo, če ne dojamete, kaj je vaša resnična težava in kje tiči vzrok zanjo. Zunanji sovražnik? Nak, le poglejte malo bolje … malo bolj vase. 

Deli s prijatelji