Mnogo jih je, ki bi dandanes ta naslov prepovedali. Že misel, da obstaja nekaj takega, kot je pelcmantl, je kruta, kaj šele ko gremo po stopnicah naprej. Da danes sploh kdo pomisli na omenjeno temo, je že greh. Hipokrizija sicer ne spada med smrtne grehe, pa tudi med kreposti ne. Je pa množično prisotna in skrbno negovana v vseh sferah družbe. Enako kot greh in krepost. Pa so bili časi, ko je bil pelc del obleke tistih, ki so hodili na ledene ekspedicije, bili so časi, ko je bil pelc noša premožnih, pa je prišel čas, ko je postal pelc noša slehernika. Potem pa je balon počil.
Nekateri trdijo, da ni udobnejše in primernejše obleke v hudih zimskih časih. Zasneženi prvi november je bil v Soboti priložnost, da jih peljemo na sprehod. Od takrat se jih najbolj spomnim. Tako kot je danes pes v veliko primerih modni dodatek, s katerim se velja pojaviti na kavi v mestu, tako je bil pelc na sisvecovo »agent provocateur«, ki je marsikatero spravil v stanje, da bi lahko naredila masovni pomor, le da bi imela enakega ali boljšega kot ona druga. Prideš domov in prvo vprašanje je, ali je pes bil na sprehodu, ali je pes jedel, se dobro počuti in tako naprej. Ne ti, pes je tema. Enako kot pelc. Velika tema na sisvecovo. So pač časi, ko se ga sovraži. Ne nje, pelc. Potem pa tisto, ki ga ima, kot tebe, ki nisi peljal psa na sprehod. In si fino obujemo plastične čevlje, kupimo vodo z okusom v plastični flaši, se sedemo pred TV in glede na sodobno prakso sovražimo vse, ki nosijo pelc.
Voda z okusom ima lahko tudi petdeset gramov cukra v litru. Po domače je to slaba polovica kozarca za špricer. Pa je samo voda. In o cukru teče razprava, da je cuker lobi preusmeril temo na maščobo. Da je maščoba ubijalec, naj maščobo sovražimo, cuker pa je baje enako nevaren v vsakdanji prehrani. Tako kot plastika v naravi. Prav tista plastika, iz katere so narejeni plastični čevlji, vrečke, ki jih vlečemo domov, in plastične flaše. Tudi tista za vodo z okusom. Cuker je morilec. Fajn pa se nam zdi, da na TV, medtem ko sovražimo sosedo v pelcu, vidimo, kako je kmetom spet uspelo vrniti na polja cukerpeso, ki je nekoč že bila prisotna, a se je v tranzicijski pijanosti nekje na poti izgubila, tako kot edina cukerfabrika, ki smo jo imeli. Hopla. Dajmo malo stopiti na žogo.
Raje vidim gospo v pelcu z zaseko in ocvirki kot kakšno tigriš plastično z metalik pudrom in plastičnim napajalnikom, ki nese vodo z okusom.
Če cuker ubija, kaj so potem tisti, ki sejejo cukerpeso? Kako bi imenovali tiste, ki podpirajo njihova dejanja, se z njimi slikajo, jim dajejo priznanja za pogum in inovativnost, podporo. Kriminalci, morilci, ali? Več jih je, so organizirani, imajo povezave z oblastjo, cuker prodajajo v vse sfere družbe, tudi otrokom. A je to potem organizirana kriminalna skupina? To pa ne. Kriminalec je tista, ki nosi pelc. Realno, za pelc ima ena na sto. Ni vprašanje, ali mi je všeč ali ni. Je posledica nečesa, kar je nastalo, kot stranski produkt tistega, kar je končalo na krožniku. En kaput se je prenašal tudi iz generacije v generacijo.
V Prekmurju pravimo kaput tistemu, čemur pravi Kafka plašč. Izraz sugerira, da je sedaj nekaj kaput, kar prej ni bilo kaput. Verjetno je bilo živo. Enemu se poda, drugemu ne, eni ga marajo, drugi ne. Ni sprožil klimatskih sprememb, ni prodajal sužnjev na plantažah in ni sprožil sekanja tropskega gozda. Raje vidim gospo v pelcu z zaseko in ocvirki kot kakšno tigriš plastično z metalik pudrom in plastičnim napajalnikom, ki nese vodo z okusom. Tista v pelcu z ocvirki ima sigurno nižji ogljični odtis kot ona druga. Predvsem pa jih je občutno manj. Preusmerjanje pozornosti je zanimiva igra, ki je sami velikokrat ne zaznamo. Predvsem v časih, ko se nekdo predstavlja kot to, kar ni.
Zadnja stopnja obračanja pile narobe pa je plastični pelc. To je presežek, s katerim zadenemo Cyranoja v nos. Tudi zaradi tega se velja na avtobusu postaviti ob vrata. Ko uleti s plastičnim pelcem, pride čas za evakuacijo. Da ne iščem ovinkov, smrdi kot kuga, garant. Velika verjetnost pa je, da se je pred tem v Müllerju marinirala z vsemi testerji, ki so na voljo. Takrat tudi slepi pobegnejo kakšno postajo pred ciljem. Zmernost je ena od kreposti, zdrava pamet je predpogoj, higiena.
