Pa zdravi ostanite ...

V Sloveniji bojda premoremo skoraj 5000 zdravnikov. OK, mogoče sem štel tudi nekaj deset tistih, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Mimogrede, ta bi si po eni strani zaslužil svojo kolumno, po drugi pa – klinc ga gleda. Naučil sem se, da če že moram kaj prisilno plačevati, je edino, kar lahko naredim, da zavzamem skrajno pozitivno-cinični odnos. Naj me zadeva vsaj zabava. Bolje, da jetra prihranim za viski kot za hrano tem cepcem, mar ne?

Nazaj k zdravnikom. Pet tisoč zdravnikov, ki so kot kasta seveda nadpovprečno medsebojno povezani. Zakaj? Prvič, ker v Sloveniji ni prav veliko mest, kjer bi lahko piflarski srednješolski odličnjaki zafrustriranih staršev študirali medicino, in drugič, ker se njihovi pravi delodajalec, torej farmacevtska industrija, za svojo preprodajalsko mrežo pošteno potrudi z organizacijo seminarjev, izobraževanj, zakusk, banketov in ekskurzij. Če bi preprodajalci mamil kopirali sistem odnosa z dilerji od farmacevtov, bi že zdavnaj osvojili svet. Mi pa bi bili vsi na drogah. Kot smo, če priznamo ali ne, na zdravilih.

Spet nazaj k zdravnikom. Torej 5000 močno povezanih zdravnikov ima vsaj 50.000 ljudi najožje žlahte in še približno toliko tesnih prijateljev, ki niso zdravniki. Tu je še vsaj tisoč bolj ali manj znanih politikov in ne nazadnje še skoraj dvajset medijskih zvezd. In še deset tisoč takšnih, ki se za to imajo!

Kaj želim povedati? To, da če slučajno potrebujete zdravnika, pa niti vaša žena niti hči ne spita z enim, ne spadate med zgoraj naštete, ste teoretično stošestnajsttisočenaindvajseti v vrsti. Čeprav teoretično ni razlike med teorijo in prakso, vas lahko potolažim, da praktično je. Zato morate v praksi iz računa eliminirati vse tiste privilegirance, ki ne potrebujejo istega zdravnika kot vi, prišteti pa vse neprivilegirance, ki ga in so se zanj tudi pred vami zagrebli. Ko to naredite, boste skoraj zanesljivo prišli do dvomestnega števila, kar se ne sliši več tako slabo, na primer: »Gospod, nujno vas bomo morali operirati na hipofizi, ste 69. v vrsti...« Torej, možnost, da umrete, preden dočakate zdravnika, je relativno majhna. Se pa tudi zgodi.

Lahko vas potolažim, da zgodba ne velja le za zdravnike. Poglejte, koliko je državnih uradnikov. Začnete lahko na primer s tistimi, ups, sem hotel napisati, »ki delajo«, torej tistimi, ki so zaposleni na uvodoma omenjenem zavodu. Tako lahko naredite ocene, kateri ste v vrsti za delovna mesta, gradbena dovoljenja ipd.

Tukaj delno plačujemo ceno svoje majhnosti in medsebojne povezanosti, ni pa nikjer kaj prida bolje. Če se vrnemo k zdravnikom, v primerjavi z zahodom bojda dosegamo 70 odstotkov števila zdravnikov na prebivalca, torej pobeg tja ni rešitev.

Pa sploh obstaja? Da! Neumorno lezite v rit vsem zdravnikom, na katere nabašete, mogoče se s katerim spoprijateljite, otrokom zapovejte, naj na zmenke hodijo le z zdravniki, in prijavite se na Talente ter poskusite prodreti med estrado. Itak jih je toliko, da se med sabo niti ne poznajo.

Obstaja še ena rešitev. Srknite enega zjutraj, dva opoldne in tri zvečer, seksajte kot zajci in se smejte, četudi vam življenje serje na glavo. Tako boste ostali vedno zdravi!