Osebni stražar nikamor brez ženskega tampona

Najbolj znan je kot varnostnik Rebeke Dremelj, na seznamu številnih domačih in tujih zvezdnikov, ki jih je že varoval, pa sta tudi španski operni pevec Jose Carreras in ruska teniška igralka Ana Kurnikova.

Teroristi gredo naprej

»Večina ljudi ima napačne predstave o tem, kaj pomeni biti osebni stražar. Mislijo, da je dovolj, da si velik in močan, pa že znaš to delati. Daleč od tega! To je zelo kompleksen posel, ki ga ne more opravljati čisto vsak,« meni Nenad Milikić, ki se z varovanjem ljudi ukvarja že 15 let – pred tem je dolgo delal kot varnostnik v različnih slovenskih diskotekah. Medtem ko je za disko klube dovolj nekaj posebnih izpitov (a še vedno več kot za navadnega varnostnika, ki, denimo, varuje določeno zgradbo – ta lahko naredi zgolj izpit za nacionalno poklicno kvalifikacijo, ki stane okoli 80 evrov, in ima nato postavko okoli tri evre na uro), se je treba za osebnega stražarja intenzivno šolati. Pri nas sta dve mednarodni šoli, prva je IBA, ki je ena najstarejših tovrstnih organizacij na svetu. »Takrat sem zapravil okoli 10.000 nemških mark, da sem se izučil,« razkriva 51-letni Ljubljančan, ki se ni zadovoljil zgolj s tečajem, s katerim je že mogoče dobiti status osebnega stražarja. »Osnovno znanje je treba vsake toliko nadgrajevati. Tehnika gre naprej, teroristi prav tako. Moraš v korak z njimi,« meni.

Šest ključnih področij

»Obstaja šest segmentov, ki jih mora bodigard obvladati: eno je odkrivanje eksplozivnih naprav, profesionalnih in amaterskih, znati moraš odkrivati prisluškovalna sredstva, obvladati CQB, to je, če bi prevedel, borba na zelo omejenem prostoru, denimo v letalu, dandanes se veliko uporablja kraw maga, veščina, ki jo uporablja izraelska vojska, s katero v najkrajšem času in najučinkoviteje onesposobiš nasprotnika,« našteva strokovnjak, ki poudarja, da trajna onesposobitev nasprotnika pri osebnih stražarjih ne pride v poštev – onesposobiti ga morajo za približno 30, 40 sekund, saj je to dovolj, da varovanca varno umaknejo od nevarnosti.

»Poznati moraš prvo pomoč, ne le takšno kot pri izpitu za avto, znati moraš oskrbovati strelne rane, oživljati in vse to. Profesionalni bodigardi nosijo s seboj komplet prve pomoči, večina pa tudi ženski tampon. To je izjemno učinkovita zadeva za zaustavitev krvavitve pri strelni rani,« razlaga. Dobro izurjeni osebni čuvaj obvlada tudi varno vožnjo in psihologijo, poudarja Milikić. »Iz množice je treba izluščiti potencialnega napadalca.«

Od 0 do 1000 evrov

Tarifa osebnega stražarja se določi glede na varovanca in stopnjo ogroženosti. Običajno znaša okoli 35 evrov na uro, pri varovanjih poslovnežev oziroma milijonarjev (politikov osebni stražarji večinoma ne varujejo, saj za to skrbi državna varnost), ki so resno ogroženi, pa lahko dosega tudi 1000 evrov na dan ali celo na uro. »Sam sem že nekajkrat delal le za bencin,« pravi. » Šlo je za ženske, ki so jih ogrožali bivši partnerji.«

Koliko je stalo varovanje, ki ga je ob zadnjih dveh koncertih v Sloveniji naročila Svetlana Ražnatović - Ceca, ne sme razkriti. »Za Ceco je potrebnih nekoliko več ljudi, ker je ne ogrožajo le fani, ki jo lahko poteptajo, pač pa se lahko zgodi kaj drugega. Njen mož je bil Arkan, marsikdo goji zamero do nje. Na njenih prvih koncertih smo imeli prijavo, da je podstavljena bomba.«

Varovanje ni Hollywood

Milikić meni, da so napačne predstave o varovanju, ki jih imajo mnogi, posledica neustreznega prikazovanja tega poklica. Da bi varnostnik, kot vidimo v filmih, skočil pred varovanca in prestregel naboj, je najslabše, kar lahko stori, saj bo z naslednjim strelom padel še varovanec. Prav nič priporočljivo ni niti, da se zaljubi v varovanko. Takšna romanca lahko za osebnega varnostnika pomeni konec. »Me bo kak bogataš še kdaj zaposlil, da bom varoval njegovo hčerko?« se sprašuje in odgovarja s primerom osebnega stražarja monaške princese, ki je po razpadu zveze z nekdanjo varovanko popolnoma poniknil s prizorišča.

Varovanje je poleg tega lahko zelo dolgočasno, in to včasih zavede stražarja, da postane nepazljiv. Tudi zato, pove Milikić, njegovo glavno orožje niso mišice, pač pa – možgani.