Osebna Dannyjeva izpoved

V javnost je zadnje dni pricurljalo precej informacij o osebnem polomu vedeževalca Danijela Šmida - Dannyja. Strnjeno: zaradi odpovedanih poslovnih sodelovanj, predvsem pa hazarderstva naj bi ostal brez hiše in denarja. Zatočišče so mu ponudili v grosupeljskem hotelu Kongo, kjer zdaj biva v skromni sobici, hkrati pa se bori še z depresijo.

Podnajemnik od nekdaj

O tem, kako živi danes, smo se iz oči v oči pogovorili kar z Dannyjem. Kraj in čas srečanja: znan grosupeljski hotel s kazinojem, v začetku tedna, ko se je dan že nagibal v večer. Videla se nisva že nekaj let, a čeprav naju je zob časa že malce načel, Danny na prvi pogled ostaja bolj ali manj enak. Pričeska je podobna, le da si las ne barva več, bradica je urejena, temne oči prijazno žareče. Pričakal me je, kakopak, v svojem znamenitem črnem dolgem plašču, ki si ga je, kot se spomnim, v svojih najslavnejših letih dal narediti po meri in se je v njem vedno počutil zelo dobro, varno. Je nekakšen ščit pred vsemi sulicami, ki ga vanj uperjajo življenje in tisti, ki jih njegovo delovanje iz takšnih ali drugačnih razlogov moti.

Teh sulic je bilo v zadnjem času veliko in prav zaradi tega je 44-letni vedeževalec utrujen in razočaran. Pravi, da so zadnje objavljene zgodbe o njem predvsem rezultat netočnega povzemanja njegovih zapisov na facebooku in tega, da se piše tisto, kar najbolj prodaja časopise in revije, in ne resnica.

Kako je torej s hazarderstvom, je res zaradi te pregrehe izgubil hišo? »Odvisnosti od hazarderstva sem se ozdravil že pred leti, v Kongu pa sem precej časa zato, ker poslovno sodelujemo. Tu sem še vedno vsak četrtek na voljo ljudem, da jim brezplačno vedežujem, pa tudi med tednom imam na voljo prostor, kjer lahko z ekipo delamo, snemamo in ustvarjamo prispevke za Intervizijo,« začne Danny pripovedovati svojo resnico. In hiše nikoli ni imel, saj je od nekdaj podnajemnik, prekrižaril je že tako rekoč vso Slovenijo in tudi nekaj tujine, sedaj pa živi v Ljubljani, v Šiški na Celovški cesti. Tam je tudi uradno prijavljen. Res pa je njegov dom manjši, kot je bil v boljših časih. Ima sobo, v kateri se počuti zelo dobro, saj so v njej prave energije, če želi, mu je na voljo kuhinja, prav tako lahko sam poskrbi za svoje perilo, tako da je s celotnim paketom pravzaprav zelo zadovoljen.

Ljudem doslej ni računal

Ne cvetijo mu rožice, a se zaveda, da je danes v podobnem ali pa še slabšem položaju mnogo Slovencev. Ga pa še vedno boli, da so ga lani jeseni na Info TV kar čez noč odrezali. Čeprav jim je pomagal od vsega začetka in je v času njegovih oddaj v živo v nekaj minutah priletelo tudi po več sto esemesov z vprašanji, so se ga odkrižali. Prav tako se je z menjavami vodstev končalo nekaj drugih poslovnih sodelovanj in hitro se je znašel tako rekoč brez vsega. Še dobro, da ima peščico res dobrih prijateljev, ki mu stojijo ob strani, sicer si raje ne predstavlja, kako bi živel.

Bolijo ga komentarji tistih, ki mu privoščijo sedanje stanje, češ prej je gulil naivneže in bogatel na njihov račun, sedaj pa je na istem. »Ljudem nikoli nisem zaračunaval svojih storitev, v javnosti sem 25 let in za večino ljudi, razen nekaj tistih, ki so si želeli ekskluzivno seanso, sem bil na voljo brezplačno. Mene so doslej vedno plačevali mediji ali podjetja, ljudem pa nisem nikoli zaračunal. A to se bo, kot kaže, odslej spremenilo. Kajti pri nas, če delaš brezplačno, nisi nič vreden. Trenutno sem povsem brez dela in najverjetneje bom moral maja začeti zaračunavati svoje storitve. Cene ne bodo za vse enake, odvisno od problemov in finančnih zmožnosti strank,« je jasen in odločen Danny.

Iz depresije se je izvlekel sam

V zadnjih 10 letih se je sprijaznil s tem, da vsem pač ne more biti všeč, niti si tega ne želi več. »Moje delo je takšno, kot je, opravljam ga tako, kot ga – in vsem na očeh. Poudariti pa želim, da zagovarjam stroko. To mi je pomembno in takšen bom tudi ostal. Ne tako kot nekatere korporacije, ki zaposlujejo ljudi, da opravljajo tovrstne storitve brez kakršne koli izobrazbe in talenta, kar pa meče slabo luč na vse, tudi na tiste, ki ta talent imamo in stremimo k temu, da stroka, torej mejne vede, preživijo na naš, slovenski način.«

Pred tedni, pove Danny, je bilo zares hudo. Zbolel je za depresijo, ki jo je premagal le s trdno voljo in vizijo, ki jo ima za svojo prihodnost. A tega drugim ne priporoča: »Ko ljudje začutijo, da ne morejo iz slabega razpoloženja, da so depresivni, naj gredo k strokovnjakom, ki jim bodo pomagali. Depresija prej ali slej pride do točke, ko je ne moreš več nadzorovati, nisi več razsoden, in takrat je res hudo. Takrat so lahko že najosnovnejše stvari, kot na primer vstati iz postelje in oditi na toaleto, hud napor.« A on je imel srečo, da mu je uspelo zbrati dovolj moči, da je preusmeril misli, zbral voljo in se počasi izvlekel iz objema obupa. Podobno kot z depresijo je tudi z zasvojenostjo, razlaga, simptomi so podobni, obe pa vsaka na svoj način ohromita človeka.

Kaj čaka Slovenijo

»Slovenci dobro vemo, da smo v zelo težavni situaciji in da ne moremo čez noč narediti spremembe, ki bi zadovoljila vse. Denarja ni, služb ni, gospodarska kriza je velika. Torej vemo, kaj sledi – iz tega se bomo morali izvleči. Težko bo, a stvari se bodo postopoma začele premikati in reševati. Bo pa to okrevanje dolgotrajno in ne bo trajalo le nekaj let. Prepričan sem tudi, da se vsaka od naših vlad v zadnjem času trudi delati spremembe na bolje, a za vidnejše premike bi morali združiti moči, posameznik sam ne zmore narediti kaj večjega,« je še povedal Danny.