Oprah Winfrey je želel prebrati svojo pravljico

Pravljičar Franci Rogač (37) je strumno zakorakal skozi glavni vhod Harpo studia in se z zvrhano mero samozavesti napotil k Oprah Winfrey. Svetovno znani televizijski voditeljici je želel predstaviti svoja dela – pravljice, ki jih piše za otroke. Dlje kot do varnostnice, ki mu je priskrbela vizitko in s tem kontaktne podatke, ni prišel. Tako kot mnogokateri Slovenci se je Franci s trebuhom za kruhom odpravil v Ameriko. S svojimi devetimi pravljicami se je med enomesečnim popotovanjem po severnoameriški celini ustavil pri slovenskih izseljencih v Clevelandu in Chicagu, kjer jih je prebiral v knjižnicah in katoliških cerkvah. Še posebno so ga navdušile pozornost, odprtost in prijaznost ljudi v Vetrovnem mestu, kjer je sedel v parku in razmišljal o svoji naslednji poslovni in dobrodelni potezi. »Sedel sem na klopci, poleg sebe pa sem imel svoje pravljice, medtem se je skupinica treh otrok odločila pobližje seznaniti s knjigo z zanimivimi ilustracijami na naslovnici in so mi jo kar ukradli. Sedli so v travo nedaleč stran in navdušujoče listali in brali ter se smejali. Iskreno. Ko sem to videl, me je prevzel občutek zadovoljstva in sem začutil, da sem na pravi poti, da moram pisati naprej in poskušati svoje pravljice predstaviti otrokom povsod po svetu,« je razkril prigodo iz Chicaga. Takrat mu je uspel tudi prvi resnejši prodor na svetovno tržišče. S podjetjem Amazon, ki upravlja eno izmed vodilnih spletnih knjigarn, se je dogovoril za prodajo svojih pravljic tudi na njihovih straneh. Slovenski avtorji s svojimi knjigami niso pogosto prisotni na tej spletni strani, zato je Francijev uspeh še toliko večji. Diplomirani socialni delavec je brezposeln, saj mu, kot sam pove, za sprejetje v službo manjka še magistrski izpit. Zato se posveča le študiju, ki bi ga rad čim prej končal, in za pisanje pravljic ostane malo ali pa skoraj nič časa.

Pravljice v brajici

Pravljičar opravlja priložnostna dela prek študentskega servisa, in čeprav je v ustvarjalnem obdobju od leta 2002 napisal devet pravljic za otroke in en roman, od prodaje svojih knjig ne more živeti. Zakaj se je znašel v vlogi samozaložnika, je pojasnil: »Ko avtor sklene pogodbo z založnikom, je v 98 odstotkih tako, da ti pripada neki honorar, njemu pa ostanejo prodajne pravice v vseh državah sveta. Jaz takšne pogodbe ne morem podpisati, saj vem, da so moje pravljice odlične. Tudi če bi bile povprečen izdelek, ne bi podpisal takšne pogodbe, ker nisem tak človek. Vem, da bi se pravljice prek neke distribucijske mreže dobro prodajale in bi se lahko preživel le s pisanjem.« Francijeva največja želja je preboj na tuja tržišča, saj bi se rad posvetil le pisanju, ki ga najbolj osrečuje. Po odzivu v Ameriki je prepričan, da je to mogoče, njegove knjige pa imajo na voljo tudi v petih tamkajšnjih knjižnicah. Da bi pričaral nasmeh na usta tudi nekaterim otrokom, ki nimajo te sreče, da bi lahko brali navadne knjige, je izdal poseben paket. Svojih devet pravljic je izdal v braillevi pisavi, na DVD v znakovnem jeziku, zvočnem zapisu in tiskani izdaji. Izgubljeni slončici, Prašičku in čarobni zvezdici, Kresničku Balu in preostalim se bo pridružil še kakšen pravljični lik, ki bo v pomoč večini staršev, ko bodo otroke ob čtivu zazibali v sen.