KIJEV – Prišel, odpel in doživel – neuspeh. Omar Naber, slovenski predstavnik na tokratnem evrovizijskem tekmovanju v Ukrajini, je tudi na svojem drugem nastopu ostal brez velikega finala. Kdo ve, morda se mu bo posrečilo, ko bo še tretjič zastopal barve slovenske nacionalne televizije.
Ne gre in ne gre. Smo premajhni, smo premalo vidni, smo …, smo …, je največkrat slišati, ko slovenskemu tekmovalcu ali tekmovalki niti s pesmijo niti s stasom, morda niti z glasom, nikakor ne uspe prepričati občinstva, da bi prav Sloveniji namenilo kako točko.
»Kdo gre naprej, kdo ne, ni odvisno le od mene in ne od glasbe. Tega Slovenci ne razumejo. Okej, moraš imeti dober komad in zvezde ob pravem času na pravem mestu,« se je pred odhodom v Kijev pridušal Omar Naber. Dodal je še, da je vse, kar ni zmaga, pravzaprav neuspeh. Zmagal ni, še v sobotni finale se mu ni posrečilo priti.
Iz štaba slovenskega Hollywooda na Kolodvorski so takoj po njegovem nastopu na odru mednarodnega razstavnega centra International Exhibition Centre v Kijevu sporočili, da je Omar »kljub odličnemu nastopu ostal brez finala«. Kot vem, tuje televizije, ki stojijo za svojimi tekmovalci, podobnih hvalnic ne razpošiljajo naokoli. Ob tekmovanju te vrste se že leta in leta, še posebno pa zdaj, v času spleta, družabnih omrežij in vsega, kar spada poleg, zbirajo dežurni nergači. Hudujejo se nad tem in onim, pametovanja nikoli ne zmanjka. A skrivnosti evrovizijske večplastnosti so le površno odkrite. Tako kot ostaja skrivnost, zakaj na tem festivalu nastopajo neki povsem drugi pevci in pevke, kakor bi si nemara želelo občinstvo.
Darja Švajger v komisiji
Izbor slovenske predstavnice za nastop na evrovizijskem odru je poseben tekmovalni festival. In do njega imajo slovenski glasbeniki, tisti malo bolj znani, precej jasno stališče. Glasba pač ni dirka, poleg tega so v tako majhnem okolju, kot je slovenski prostor, glasovalci pogosto v takšnem ali drugačnem odnosu do ocenjevanega. In v takšni glasbeni dirki, ki ni dirka, številni slovenski pevci in pevke pač nočejo nastopati. Mimogrede: letošnjo slovensko strokovno žirijo sestavljajo Darja Švajger, Nika Zorjan, Martin Štibernik - Mistermarsh, Gaber Radojević in Jernej Dirnbek.
V sobotnem finalu – tekmovanje poteka pod geslom Slavimo raznolikost (Celebrate Diversity) – bodo zagotovo peli predstavniki Moldavije, Azerbajdžana, Grčije, Švedske, Portugalske, Poljske, Armenije, Avstralije, Cipra in Belgije. Danes bodo izbrali še 10 drugih, vsem skupaj pa se bo v soboto pridružila še gostiteljica Ukrajina in peterica t. i. velikih – Francija, Italija, Nemčija, Španija in Velika Britanija.
Prvič v zgodovini
Prvič v zgodovini Evrovizije se je zgodilo, da je država, ki gosti prireditev, prepovedala nastop tekmovalca iz druge države. Vstopa namreč niso dovolili 27-letni Juliji Samojlovi, ki bi morala kot predstavnica Rusije odpeti pesem Goreči plamen, ker je pred dvema letoma nastopila na nekdaj ukrajinskem, zdaj pa ruskem polotoku Krim. Zaradi istega prestopka je Ukrajina v zadnjih dnevih prepovedala vstop tudi nekaterim ruskim novinarjem. V Evropski radiodifuzni zvezi (EBU) so bili precej slabe volje, zaplet pa so poskušali rešiti s kompromisno zamislijo, da bi Samojlova kot prva v 60-letni zgodovini tega tekmovanja v živo nastopila po satelitski povezavi. Na televiziji Prvi kanal, ki je pripravila rusko evrovizijsko predtekmovanje, so z ogorčenjem zavrnili ponudbo. Je pa Samojlova, ki je zaradi infantilne mišične atrofije že od ranega otroštva priklenjena na invalidski voziček, včeraj namesto v ukrajinski prestolnici nastopila v nekdaj ukrajinskem Sevastopolu na krimskem polotoku, kjer je, kakor se je za včerajšnji dan spodobilo, kot glavno pesem koncerta izvedla priredbo stare sovjetske uspešnice Dan zmage. Slavimo raznolikost po ukrajinsko, pač!