S prijateljico Salome sva sedela na dih jemajoči razgledni točki njenega rodnega Raba in zrla krvavo ognjeno kroglo, kako se počasi potaplja za obzorje, ko je prispelo sporočilo o kruti usodi lucidnega umetnika Gašperja Tiča. Simbolika ob nenavadnem slovesu je dovolj zgovorna, in čeprav je bil večji del njegovega življenja pospremljen s smehom, je na tem čudovitem otoku zavladala tišina. Ta je istočasno objela nepregledno število Slovencev, prijateljev, sodelavcev in predvsem ljubiteljev hudomušnih veseloiger in pronicljivih dramskih stvaritev, v katerih je briljiral Gape, kot smo ga klicali bližnji. O njegovih igralskih bravurah bi lahko razglabljali v nedogled, še bolj aktiven pa je bil za mizo, kjer so nastajale uspešnice. In še toliko bi jih moralo … Uršo Alič iz Špas Teatra je vest dotolkla, saj sta le nekaj dni pred usodnim večerom izbirala zasedbo za Briljantino, na sporedu pa so tudi preostali projekti z njegovim podpisom. »Šalila sva se, da bo to Tičevo leto,« skrušena pove, ko našteva, kaj vse bi moral dokončati. »Še tako veliko je imel za povedati, predvsem pa je bil tankočuten, ljubeč in iskriv,« izpostavi nekaj najbolj značilnih karakteristik oboževanega ustvarjalca. Tudi Miša Molk je izlila svoja čustva ob misli nanj. »Ej, ljubi moj, kako zelo si znal skrbeti za druge. In kako težko si se srečeval sam s seboj. Vedno si malo negotovo snel klobuk pred novim samim seboj. Snel si ga pa. Verjetno sta prav tvoja ranljivost in občutljivost za vse okrog tebe, poleg znanja in izjemnega talenta, uresničili Gašperja – ustvarjalca, Gašperja – izjemnega igralca. Ogromno sva se pogovarjala o aplavzih, ki da pocrkljajo le za trenutek. Zato si delal, delal in delal, igral, študiral vloge, bral in pisal. Da si množil trenutke vznesenosti. Znal si imeti rad. Braniti in spoštovati. No, ni se izšlo. Sploh se ni izšlo. Besedo so ti vzeli, ničesar več ne moreš povedati. In to peklensko boli. Mene, njo, njega, njih, nas … Le v igri in besedi si našel tisti polni stik, kjer se je vse ujemalo. Ker si bil precizen. Precizen garač. Hvala, ljubi, za vse izjemne predstave, pogovore in objeme, klice … Pred dnevi sem te tudi jaz poklicala, samo da sem slišala tvoj glas na tajnici... In fajn te je bilo slišat... Zdaj si bom nadela klobuk, da ga bom lahko snela pred teboj,« je zaključila dama, ki je poznala vso njegovo bit. Sicer pa, dragi Gašper, zdaj si tam, kjer ne boli, kjer si lahko svoboden in si odpočiješ. Se še srečamo, do takrat pa lepo pozdravi Pandurja.
»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite brezplačno številko 080 11 99.«
