Alenki Artnik, svetovni prvakinji v globinskem potopu v disciplini CWT, lahko mirno rečemo, da je prava morska deklica. lepa, pametna in pogumna. Zakaj je namesto kakšnega bolj običajnega športa izbrala potapljanje na vdih, kjer se z enim samim globokim vdihom potopi kar 86 metrov? Tako izziva smrt, preizkuša meje zmogljivosti ali jo žene adrenalin? Ta vprašanja ji zastavljajo skoraj vsak dan. odgovor, ki ga ponudi, pa je preprost: Rada ima vodo in rada raziskuje. predvsem telo in um.
Odraščala je v Kopru, ob morju, in pravi, da jo je voda že od nekdaj privlačila. Že kot najstnica je rada tekmovala s fanti v potapljanju in neznansko uživala, kadar jih je vse po vrsti premagala in prva prišla do dna. Nikoli ne bo pozabila trenutka, ko si je ogledala posnetek danskega plavalca Petra Pedersena, ki je z enim samim vdihom v bazenu pod vodo preplaval 200 metrov. »To me je popolnoma prevzelo in začela sem se spraševati, ali bi to lahko uspelo tudi meni,« pripoveduje Alenka. In kmalu po tistem je izkoristila prvo priložnost. Njen tedanji fant se je ukvarjal s podvodnim ribolovom in Alenka si je sposodila dolge plavutke, si nataknila masko, nadela analogno uro, ki ji je kazala globino, in se pognala v vodo. »Rekla sem si, no, pa da vidim, kako globoko lahko grem, in sama pri sebi sem že takrat vedela, da lahko pridem res globoko. Trmasta, kot sem, sem se odločila, da se bom dotaknila dna. A neizkušena nisem vedela, da moram izenačevati zrak tudi v maski. Ko sem prišla do petnajstih metrov, so se mi od močnega pritiska same od sebe zaprle oči. Jaz pa sem samo stegnila roko, plavala naprej in dosegla svoje – dotaknila sem se dna. Zaradi pritiska so mi popokale kapilare v očeh in beločnice sem imela še dva meseca krvavo rdeče. Danes nisem več tako nora (smeh),« se spominja prvega srečanja s tem športom. Njena romantika s potapljanjem na vdih se je sicer po tem dogodku končala za deset let, potem pa jo je ponovno obudilo vabilo fanta, s katerim je bila takrat, naj se mu pridruži na treningih potapljanja v bazenu, in takrat se je vsega skupaj lotila bolj načrtno.
Tam spodaj nimaš skrbi
»Že na prvih treningih sem vedela, da je to tisto, kar sem iskala toliko let. Stara sem bila 30 let, popolnoma neuresničena in nezadovoljna z življenjem, in ko ti v takšnem obdobju pride nasproti nekaj, kar ti je pisano na kožo, doživiš razsvetljenje. Ta šport zanjo ni odvisnost, ampak način izražanja. »Globine so zanimive, ker greš v nevarne vode, in takrat tvoj razum ne deluje več tako kot na kopnem. Tukaj je vse pod nadzorom, ko pa greš dol, v globino, in zadržuješ zrak, se začnejo odvijati drugi procesi. Ko greš še globlje, greš v naslednjo stopnjo zavesti, v globoko meditacijo. Na kopnem imamo ogromno skrbi, misli in zelo težko se sprostimo, globoko pod gladino pa zaradi pomanjkanja kisika nimaš druge možnosti. Hočeš nočeš se moraš prepustiti in se prenehati nadzorovati. »Približno pri 25 metrih postane telo negativno, začneš toniti in ni se treba več poganjati. Na tej točki se popolnoma ustaviš, sprostiš in samo toneš s hitrostjo meter na sekundo. Padaš vertikalno, postaja vedno bolj temno in na obrazu čutiš samo vodo, ki je povsod okoli tebe. Popolnoma se predaš temu padcu in počutiš se, kot da bi šel v vesolje. Občutek je lep, kot da te nekdo močno objema, res božansko,« opisuje tako doživeto, da ji v trenutku to izkušnjo kar zavidaš. Pravi, da sedaj počne nekaj, kar res razume, in znanje, ki ga pridobiva, bi rada delila tudi z drugimi. Prosto potapljanje je lahko namreč odlično orodje za treninge za vsakdanje življenje, pomaga pri sproščanju in tem, da se znebimo strahov, ki nas omejujejo in zavirajo. Nauči nas, kako se predati in zaupati življenju, da bo vse v redu, saj če smo enkrat sposobni zaupati, ko smo tako globoko in nimamo nadzora, za nas ni več ovir.
Na vprašanje, ali potope kdaj tudi sanja, odgovarja, da se tega ne spomni, je pa začela sanjati bolj intenzivno o travmatičnih izkušnjah, ki so se ji zgodile v preteklosti. »Očitno se na ta način čistim, odpiram daljne kotičke svoje podzavesti, in sanje so res intenzivne. Včasih se zjutraj zbudim neznansko utrujena, a hkrati nekako mehka, sproščena, ker vem, da sem nekatere stvari predelala. Travmatične izkušnje običajno pospravimo nekam globoko in v sanjah je z njimi laže opraviti, saj jih dobiš tako rekoč na pladnju in pred njimi ne moreš zbežati,« razloži. Pred časom pa je med potopom doživela izkušnjo, ki ji je še dodatno dala misliti, kaj vse se s človekovim umom dogaja v tako skrajnih razmerah. »Delala sem najgloblji potop, do 85 metrov, in ko sem prišla do točke, kjer sem se potem obrnila in odplavala proti površini, sem naenkrat zagledala sliko brata, ki je umrl pred 15 leti. Gledal me je, bil je samozavesten in miren. Rekla sem si, prav, tukaj si, zdaj pa te bom odnesla s seboj gor. Ko sem prišla na kopno, sem čutila veselje, doma sem legla in delala dihalne vaje in razmišljala o Simonu. Umrl je zaradi posledic uživanja drog, bil je na primer prvi Slovenec, ki je šel v komuno, in res so bilo to težki časi. V tisti podobi v globini pa je bil Simon tak, kot bi bil, če ne bi izbral takšne življenjske poti. To je bila tako živa slika. Potem sem začela jokati, ker odkar je umrl, nisem jokala, do njega sem čutila takšno zamero. Pravo olajšanje je bilo, da sem po vseh teh letih lahko odprla to blokado. Zagotovo sta med potapljanjem naše telo in um v nekem drugem, blaženem stanju. Na kopnem moramo nenehno nekaj govoriti, razlagati in podobno, tam pa samo si. V breztežnostnem stanju, brez težkih čustev, besed. Povežeš se z vsem, postaneš delček vsega,« pripoveduje. In če se ti že na 85 metrih dogajajo tako nenavadne reči, kaj je potem šele pri 100 metrih? To je namreč globina, ki si jo želi Alenka doseči v športni karieri in tako postati šele druga ženska s tem rekordom.
Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.
