Sicer Trboveljčanka, zdaj priseljena v Moravče, je novinarka informativne oddaje Svet na Kanalu A dobra štiri leta. Topla in umirjena ženska je zasebno, ko gre za delo, pa pronicljiva novinarka. Z Ono je delila trenutke v pričakovanju prvega otroka.
Draga Kristina, iskrene čestitke ob veseli novici.
Hvala. (Prikupen nasmešek.)
Na porodniški dopust greste čez okoli šest tednov, kajne? Kakšni so vaši delovni dnevi? So v čem drugačni?
Počasni so. (Se nasmeje.) Drugače ni kakšne velike razlike, samo jaz sem počasnejša in malce bolj zadihana. Načeloma pač delam po urniku. (Obmolkne in se namuzne ob domislici.) Urednik (Gregor Trebušak, tudi voditelj informativne oddaje Svet na Kanalu A, op. p.) je blazno razumevajoč.
To pomeni več prilagodljivosti?
Aha. (Ploskne.) A to mi v prvih mesecih nosečnosti ni najbolj ustrezalo. Zdelo se mi je, da me čisto preveč zavijajo v vato in šparajo. Mislila sem si, saj sem noseča, nisem bolna. Ampak, ja, moram reči, da so vsi v uredništvu zelo razumevajoči.
Ali ste morda zdaj več v pisarni, čeprav delo novinarja ni ravno takšno? Lahko kaj konkretno izpostavite?
Predvsem to, da nisem na terenu od jutra do večera. Nečesa pa mi je žal, veste. (Se zaupljivo nagne naprej.) Z urednikom sva imela dogovor, da sem pokrivala smučarske skoke in polete v Planici. Tisti konec tedna v marcu sem tako izklopila politiko in šla v Planico. Ob petkih sem vedno delala vklop iz doline pod Poncami.
Razlog?
Fino mi je bilo. Deloma zaradi vzdušja, poleg tega je čisto drugačen pristop k delu kot pri politiki. V bistvu je tako: bila sem v službi, ampak zame je bilo, kot da sem na dopustu. No, letos bom prvič Planico zamenjala za plenice. »Spet si tam,« je lani voditelj uvodoma dejal, ko sem se javila v živo v oddajo. Ja, in drugo leto bom tudi, sem mu zatrdila v odgovoru. Ampak ne bom. (Nasmeh.)
Čeprav boste odsotni, to ne pomeni, da si politiki in gospodarstveniki lahko oddahnejo, kajne? Namreč, ker ta področja profesionalno pokrivate.
Mislim, da sem se postopno že malo odmaknila. Miha Orešnik me odlično nadomešča. Ampak ne bom dala miru in prepričana sem, da mi bo uspelo kdaj dvigniti kakšen telefon. (Požuga.) Reči hočem, da se nikomur ni treba povsem oddahniti. (Smeh.)
Ali lahko vprašam, ali ste jim sami povedali, da ste noseči, ali so ugotovili, ker ste bili morda malo bolj občutljivi?
Pravzaprav so kar ugibali, predvsem sodelavke. Ni mi ušlo, da opazujejo, kako se mi trebuh debeli. Čeprav moram kar reči, da nisem mogla dolgo skrivati, ker se mi je nosečnost že pri dveh mesecih poznala. Malo mi je bilo nelagodno, ker so vsi ugibali, ali sem ali nisem. Joj, bom že povedala, ko bom pripravljena. Tako da so ugotovili po trebuhu, ne po spremenjenem razpoloženju. No, tako si vsaj mislim. (Smeh.)
Saj vemo, da se z nosečnicami hormoni igrajo, če lahko tako rečem.
Ne počutim se drugače. (Smeh.) Načeloma nisem imela nobenih nevšečnosti. Le v prvih mesecih, ko še ne čutiš otroka, sem se včasih spraševala, ali je to normalno, ali je vse v redu, in sem komaj čakala na ginekološki pregled, ki je ovrgel takšne strahove.
Mislim si, da nedvomno berete literaturo za bodoče mamice. Spletne forume?
No, kakšen nasvet sem že pogledala, priznam. Ampak se načrtno tudi malo omejujem, ker bi me številne informacije lahko čisto preveč obremenjevale. Pa še delam cele dneve, saj nimam več kot toliko časa. (Pomenljivo zatrdi.) Pogledam pa, kako se iz tedna v teden dojenček razvija.
Kako se doživljate?
Živim kot prej, vedno sem v pogonu. Ampak se mi zdi, da te možgani kar sami ustavijo in si kot v nekakšnem milnem mehurčku. Umirjen. To se mi res zdi zanimivo. Sploh ne, da bi sama sebe zavestno držala nazaj, daleč od tega. Ne, ampak bolj v smislu, da bo vse v redu. (Pomirljivo.)
Ste sicer po naravi bolj takšni, da se hitro vznemirite?
Hudo nervozna nisem, zdaj pa sploh ne.
Rebeka Dremelj je o spremembah med nosečnostjo dejala, da se ji je zdelo, da ima še več energije kot prej. Vi?
Že, čeprav tudi prija malo izklopiti, kar mi pa prej sploh ni. Še več, zdelo se mi je, da mi nekaj manjka, če nisem bila v službi. Zdaj mi je všeč kakšen dan izklopiti in gledati pleničke. (Topel nasmeh.)
Imate že vse pripravljeno za malo bitjece? Oblačila, opremo?
Ali me sprašujete, ali me že daje manija gnezdenja? Me. Postopoma. Ravno prejšnji teden sem prepleskala eno steno v otroški sobi. Sicer pa počasi kopičiva stvari, večino že imam. Precej sem dobila tudi od sodelavcev, denimo Andrej Peroša je radodaren tudi z nasveti. On je živa enciklopedija o dojenčkih. Noseča je tudi naša dnevna urednica Karmen Sluga, zelo blizu sva si in skoraj vsak dan dobiva kakšno predavanje. Res, Andrej nama ogromno svetuje in včasih si mislim, ali sploh potrebujem šolo za starše, ko imamo njega v redakciji. (Smeh.)
Kaj vas najbolj razveseljuje te dni?
Najbolj zanimive so brce, prav fascinantno je, kako se otrok premika, kot vesoljček. Vem, dokler tega ne doživiš, si ne moreš predstavljati, kaj občutiš, ko ti v trebuhu kar naenkrat vse valovi.
Kdaj je otrok najbolj živahen?
Oh, kar ves čas. Saj običajno miruje, ko sem aktivna, v službi, vendar se obvezno vsaj enkrat oglasi. (Nasmeh.)
Najbrž se spomnite odziva, ko ste izvedeli, da ste noseči?
Najprej je bila novica kar majhen šok. Ne da ne bi želela otroka, daleč od tega, ampak tedaj se je nagrmadilo kup obveznosti in to, da sem morda noseča, je bilo pika na i. Prepričana sem bila, da nimam menstruacije zaradi stresa, in sploh nisem pomislila, da bi lahko bila noseča. Zato, se mi zdi, ko pomislim za nazaj, so bili moji občutki na začetku tudi mešani, a se je hitro vse zlilo v veliko veselje.
Veste, da se z rojstvom otroka spuščate v razmerje, ki je izjemno in ogromno daje?
Seveda se veselim nove vloge in komaj čakam, ampak ne razmišljam veliko o tem, kako bo. Mislim si, da pač že bo. Da pač vedno je. Da se stvari nekako postavijo, kot se morajo. Bom, seveda bom zmogla. Bo že šlo.
Rojstvo otroka ni majhna sprememba in svet se zares obrne na glavo. Vas morda kaj skrbi, denimo, kako bo pri porodu?
Ne, poroda me ni strah. Mislim si, da če zmorejo druge ženske, bom tudi jaz. Vsake toliko pa me stisne, ko pomislim na otroke, ki imajo najrazličnejše težave. A ostajam pozitivna.
Ali morda že veste, ali je hčerka ali sin? Pa njeno oziroma njegovo ime?
Fantek je. Predvideni datum poroda je 9. april. Zmenjena sva, da jaz izbiram ime za punčko, bodoči oče za fantka. Seveda mu pomagam s predlogi, vendar še čakam, koliko sem bila z namigi uspešna. Če sploh. (Smeh.)
