Res je bilo vroče. Ves prejšnji teden. »Nikar se ne zadržujte zunaj na vročini, še posebno tisti, ki živite v mestih. Bodite nekje na hladnem, pijte dovolj tekočine, da vaše telo ne bo preveč trpelo, pa tudi da ne bo še hujših zdravstvenih težav,« so vsak dan prek elektronskih medijev opozarjali napovedovalci in napovedovalke vremena. Danes bo oranžen, jutri rdeči alarm, zato pazljivo in po pameti, so navrgli še televizijski in radijski novinarji. Pa sem jih upoštevala, saj nisem tiste sorte človek, ki bi opozorilom navkljub izzivala, pa tudi dovolj se imam še rada, da si privoščim le dobro. Kot zadnje čase velika kolesarska navdušenka sem tako vsakodnevno turo okoli mesta prestavila na kateri za moje trupelce bolj prijazen in ugoden dan. Bom že nadoknadila, si rečem.
V zatemnjenem in ravno prav ohlajenem domu sem si čas krajšala s prebiranjem takšnih in drugačnih novic z različnih medijskih portalov. In preberem Barakude na vrhu sveta. Najprej sem pomislila, da so končno tudi ribe priplavale na Mt. Everest. A glej ga, zlomka, šlo je le za hrvaške vaterpoliste, ki so na minulem svetovnem prvenstvu v Budimpešti premagali vse tekmece.
Nato opazim nekaj alarmantnega, nekaj o novi bombi iz Španije. Hudo, sem pomislila, še en fanatik, ki se je razstrelil, še en teroristični napad v tem ponorelem svetu in še bolj ponorelem trenutku. A na srečo, mojo, še bolj pa Špancev, je šlo le za nekaj o odhodu nogometaša Neymarja iz španske Barcelone k Francozom, kar je sicer z velikim pompom pozdravil tudi francoski minister za finance Gerald Darmanin, ki je izjavil, da je navdušen nad novico, da se bo brazilski nogometni reprezentant iz Barcelone preselil v Francijo k PSG za rekordnih 222 milijonov evrov. Ministra veseli zlasti dejstvo, da bo moral Brazilec po novem davke plačevati v Franciji. Če jih bo le plačeval, pomislim. Da se ne bo, kot njegova nogometna kolega Messi in Ronaldo, naredil preprosto francoza, ko bo moral odšteti cesarju, kar je cesarjevega.
Že maja smo lahko prebrali, da je špansko vrhovno sodišče Lea Messija zaradi davčnih nepravilnosti obsodilo na 21 mesecev pogojne zaporne kazni, hkrati pa se je prav tako zaradi neplačanih davkov na zatožni klopi znašel njegov največji tekmec Cristiano Ronaldo. Priznam, da nikoli nisem razumela ljudi, ki ob astronomskih zaslužkih ne morejo plačati tistega nekaj drobiža še državi. No, pa saj se je medtem o do zdaj najvišji odškodnini za prestop žogobrcarja tudi že zapletlo in lahko se tudi zgodi, da bo francoski finančni minister ostal praznih rok oziroma brez Neymarjevih davkov.
Pa sem prebirala naprej in na portalu 24ur.com naletela na še en izstrelek športnega novinarstva. O dosegu sicer ne vem, iz izkušenj, nekaj malega sem se tudi celo pustila podučiti, vem le to, da projektil, kot piše tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, pač pomeni izstrelek, ki se da usmerjati, voditi na daljavo, da so lahko jedrski, medcelinski, raketni, da obstajajo projektili zemlja–zrak, ki se izstrelijo z zemlje na cilj v zraku, pa tudi da so dirigirani ali vodeni. No, za kaj gre?
»Fantastičen projektil Elerja,« so pribeležili športni modreci. Na srečo ni šlo niti za projektil zemlja–zrak ali kaj podobnega, ampak za to, da je slovenski nogometaš Patrik Eler že na svoji prvi tekmi v francoski drugi ligi navdušil. V dresu Nancyja je izenačil na 1:1, in to s fantastičnim udarcem iz prostega strela. No, pa še en primer za zapik. »Razigrana Olimpija že po 20 minutah razbila Aluminij,« so zapisali popisovalci športnega dogajanja na portalu nacionalke, in pomislila sem, da so nogometaši Olimpije za kazen na treningu, ker pač niso spoštovali navodil novega hrvaškega trenerja Igorja Bišćana, morali razbijati aluminij, namesto da bi tekali gor in dol po igrišču. In sem izvedela, da je omenjeni Aluminij pravzaprav nogometni klub, ki je sredi Stožic
nemočen prejel štiri zadetke.
Razumem športne kolege, da želijo biti kar najbolj originalni in s svojim poročanjem in pisanjem pritegniti čim več gledalcev, bralcev, poslušalcev. A se mi zdi tudi, da nekateri izrazi preprosto ne spadajo v športni jezik. Še posebno tisti z negativnim pomenom oziroma ki kažejo na nekaj negativnega. Bomo v prihodnje mogoče prebirali le še športne novice v slogu: moštvo A je razbilo, povozilo, poteptalo ali, še huje, uničilo moštvo B? In kje je tu šport? Mar naj ne bi bil šport aktivnost za uživanje, pridobitev spretnosti, ohranjanje zdravja in tudi želja za doseganje dobrih rezultatov? Tako vsaj pravi ena od definicij športa.