Je ljubiteljica umetnosti, kot pravijo tisti, ki jo poznajo. Z dušo, kolikor je premore. Tistega, kar v sodobnem času vsaj opazno manjka, če ne že izgineva. Z umetnostjo, predvsem slikanjem, se druži delovno in zasebno. Takrat, ko ustvarja za na ogled drugim, in takrat, ko je sama s svojimi mislimi. Morda gre za naključje ali pa tudi ne, da je poleg umetnosti zapisana tudi ekonomiji.
Patricija Simonič se je po končani srednji tehnični šoli za aranžersko in dekorativno dejavnost odločila za študij ekonomije v Mariboru, kjer je diplomirala iz menedžmenta, nato pa opravila še specialistični študij marketinške komunikacije. Izzivov za privlačno Štajerko s tem še ni bilo konec. V življenju jo zanima še vrsta stvari in ima ciljev veliko, zato je magistrirala tudi iz trženja slikarstva. Zdaj je doktorska kandidatka ekonomsko-poslovne fakultete na temo pomena marketinga na umetnostnem trgu, marketinških orodij in nato uporabe v umetnosti. Slikarski preboj pa ji je uspel s ciklom Ona, 38-letnica je tudi avtorica Križevega pota in oltarne slike v grajski kapeli iz 17. stoletja na Pernovem pri Žalcu. Posebna je tudi njena upodobitev slovite slike Zadnja večerja.
Ustvarila Dečka miru
Patricijina najbolj znana stvaritev je zagotovo skulptura Deček miru. Kip je naredila za mirovno fundacijo Beli golob, prejel ga je tudi papež Frančišek. Kip je utelešenje želje, naj njegov pontifikat zaznamuje prizadevanje za mir na svetu. Keramična skulptura je v vatikanskem muzeju, kjer je na ogled javnosti vsega sveta. Bronasti kip je postavljen tudi ob vhodu v NOB park na Trnovem pri Gorici, in sicer z namenom, da pripomore pri spravi slovenskega naroda.
»Lani sem soustvarjala skupaj z drugimi umetniki na 22. likovni koloniji Umetniki za Karitas 2016. Na kolonijo mi ostajajo lepi spomini, spomini na umetnost, srčnost in povezanost vseh, ki smo sodelovali. Takšni spomini dajejo življenjsko energijo, me navdihujejo za naprej. Naslikala sem dve slikarski deli kot nekakšno nadaljevanje mojega dosedanjega opusa del Ona v že znanem stilu slikanja,« pravi Patricija. Z umetnostjo na to temo se predstavlja na razstavah Umetniki za Karitas, ki potuje po vsej Sloveniji in tujini.
»Poleg slikarstva, kiparstva in vsakodnevnih obveznosti pišem tudi knjigo z naslovom Trženje duše, katere vsebina je povezovanje interesov, preseganje meja med umetniškimi praksami, življenjem in gospodarskimi izzivi. Naslov knjige adekvatno definira umetnost kot produkt duše – duhovnosti in čutenja. O razmerju med umetnostjo in marketingom še vedno pišemo kot o razmerju med emocionalnim in racionalnim, za katero je v preteklosti veljala tolerantna ločenost, sodobni čas pa zahteva nove pristope in postavlja umetnost pred izzive poslovnega sveta. V knjigi želim povezati umetnost in poslovni svet na medsebojno odvisen način, ki ne škodi njuni avtonomiji in identiteti, in bo namenjena vsem, ki raziskujejo marketing umetnosti kot pomemben dejavnik kulturno-gospodarskega razvoja,« pojasnjuje plavolasa lepotica.
Ne potrebuje modelov
Aprila je v sklopu gibanja Umetniki za Karitas razstavljala skupaj v Rimu. Gre za razstavo, na kateri s posvojitvami del ljudje odprtih src pomagajo drugim. »Rada in pogosto sodelujem v dobrodelnih akcijah. Tudi tako lahko opozarjam in prispevam k pomenu miru, prijateljstva in sloge, da si ljudje pomagamo v stiski. Nikoli namreč ne veš, kdaj se to lahko zgodi tudi tebi samemu.«
V umetnosti, če je prava, ni meja, meni Patricija. »Umetnost je umetnost, ne glede na področje, če je prava. Pri delu se držim lastnega sloga ustvarjanja, svojskega meni. Različnost motivov in načinov pa odpira neskončne možnosti.«
Pa vendar je kljub vsemu moč umetnost deliti na moško in žensko? »Da in ne. Ženskam se praviloma pripisuje malce bolj prefinjeni slog, izbrane barve in poteze, ki so mehkejše ali bolj estetske od moških. Moški pa pretežno bolj sledijo vsebinskemu konceptu. A vendar so umetnine, za katere je težko povsem zagotovo trditi, ali gre za moško ali žensko stvaritev.«
Njeno najbolj znano delo, opus Ona, je zanimivo tudi zato, ker skorajda nihče ne verjame, da za upodobitve na platno nima modelov. Da so dovršene in realistične podobe plod domišljije in v bistvu slika vsake konkretne ženske, kakršno si zamisli v glavi. Ni tudi malo tistih, ki jo sprašujejo, kdaj bo upodobila svojega življenjskega partnerja, znanega slovenskega glasbenika Giannija Rijavca. Par sta namreč že nekaj let, a ga doslej še ni. »Ko bo čas za to,« smeje pravi.