Malo je ljudi, ki imajo tako radi naš planet, kot ga ima Petra Matos. Malo je tudi tistih, ki pri skrbi za naravo stvari vidijo tako široko kot ona. Danes, dan po novi veliki očiščevalni akciji, ko smo ne le Slovenci, ampak kar cel svet, družno pobirali smeti, ima marsikdo prav zaradi nje in društva Ekologi brez meja vsaj za nekaj časa čistejše tudi misli.
Njene so takšne že od majhnih nog. Ločevanje odpadkov je zanjo življenjsko poslanstvo, res pa je ena od tistih, ki jih ločuje bolj malo. Zato ker jih pri svojem načinu življenja tudi bolj malo ustvari. Je veganka, ne več le vegetarijanka. Ampak pravi, da iz tega ne dela religije.
Zgodba o majici
Ljudje lahko naredimo veliko, je prepričana. Pa tudi, da je večina dobrih, le premalo znanja imajo. Skupaj smo močnejši, ampak začne se pri posamezniku, poudarja. Če bi ljudje jedli manj mesa, niti povsem opustiti ga ni treba, bi za planet naredili ogromno. Sedemdeset odstotkov amazonskega gozda, na primer, so uničili zato, da lahko tam pasejo krave in gojijo sojo za krmo živali po svetu. Za eno samo bombažno majico je potrebnih 2700 litrov vode, večinoma seveda tam, kjer je vode že sicer nevarno malo. Zgodba o proizvodnji ene same majice je polna grozljivih podrobnosti – od izkoriščanja otroške delovne sile do kemikalij, s katerimi obdelujejo blago, zaradi katerih delavci v teh obratih, večinoma v Indiji, zbolevajo in umirajo kot po tekočem traku.
Ampak Petra s podatki noče strašiti ljudi, le želi si, da bi več razmišljali in manj trošili. Ekonomska kriza se ji zdi pravzaprav dobra priložnost, da pogledamo vase in prečistimo svoje potrebe. Zakaj si ne bi več delili, izmenjavali, bili skromnejši in zato bolj zdravi ter srečnejši, se sprašuje. Raziskave kažejo, da najsrečnejši ljudje živijo v deželah z ohranjeno naravo in nizkim BDP.
Z možem Janezom, s katerim sta se spoznala na enem od potovanj, Petrinih velikih strasti (kljub temu da so letala veliki onesnaževalci našega ozračja), sta bila že odločena, da bosta odšla živet v Indijo – v ekološko vas Sadhana Forest v jugovzhodni Indiji, ki je ena od približno sto ekovasi v Aurovillu. Tam sta preživela šest zelo lepih tednov, se prepričala o neomajni moči skupnosti in lepoti skromnosti v sožitju z naravo. Sadila sta drevje, postavljala zaščitne ograjice okrog vrtičkov, ampak namesto da bi se tja vrnila za vedno, so se jima v Sloveniji zgodili Ekologi brez meja ter akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu.
Podiranje ograj
Petra in Janez sta ugotovila, da imata vse, kar potrebujeta, tudi doma. In da je treba tu najprej podreti nekaj ograj, predvsem tistih v glavi, potem pa z ljudmi, ki razmišljajo podobno, začeti postavljati ograjice okrog vrtičkov v slovenski ekovasi. Priložnosti za to je ogromno. Dela, ko bo to mogoče, pa tudi.
Leta 2010 je Slovenijo čistilo 270.000 registriranih sodelujočih, kar je 13,5 odstotka Slovencev. Številka, zaradi katere so akcijo tako kot letos podprle skoraj vse občine in tudi vsi drugi, ki potrebujejo dobro mnenje javnosti. Petri in njenim privržencem si preprosto nihče več ne upa reči ne. Se ne spodobi. Oziroma se jih bojijo. Zaradi nje so trgovci začeli umikati plastične vrečke, čedalje več ljudi pa si oblačila izmenjuje, namesto da bi jih zavrgli ali kupovali nova. Kar je nujno, saj Slovenci na leto zavržemo kar 70 ton še uporabnih oblačil!
Drugačno poslanstvo
Pravi uspeh pa bo, na primer, ko bodo na prireditvah pijačo točili v kozarce za večkratno uporabo in na prizoriščih ne bo več ostajalo na tone plastičnih kozarcev in pločevink. In ko obrtnikom niti na misel ne bo več prišlo, da bi odpadni material odvrgli nekam v naravo, saj bodo brez potrdila o oddaji odpadkov ostali brez dovoljenja za obrt, pravi Petra. Ja, dela je še ogromno.
Petra in Ekologi brez meja Slovenije z akcijami po včerajšnji ne bodo več čistili. Sporočilo je bilo dano, alibi za ljudi, ki smetijo naravo, pa si ne želijo več biti. Zdaj so potrebne sistemske rešitve ter ozaveščanje ljudi na vseh ravneh.
Petra Matos, diplomirana geografinja, zdaj še študentka družinske in zakonske terapije na teološki fakulteti, bo svoje poslanstvo nadaljevala, ampak čas je, da ji tudi drugi še odločneje pomagamo pri skrbi za naš planet. Do zdaj bi se pa res že morali kaj naučiti.
Pet vprašanj za Petro Matos
Vaša najizrazitejša značajska lastnost? Odločnost (tako pravi moj mož).
S kom bi si želeli preživeti dan? V zadnjem času mi manjka, da bi vsaj enega preživela sama s sabo.
Vaša največja razvada? Potovanja.
Vaša najljubša knjiga? Med zadnjimi Kap spoznanja.
Vaša najljubša jed? Pečen krompir in zelenjava, pečen tofu in zelena solata.
Glasujte za
osebo meseca
Marca smo predstavili štiri osebe tedna: Jadranko Juras, Gorana Janusa, Gašperja Tiča in Petro Matos. Za osebo meseca lahko zdaj glasujete na naši spletni strani in se potegujete za privlačne nagrade.