Medtem ko so izbrani tekmovalci v enem od ljubljanskih hotelov vadili plesne korake, smo se pogovarjali z voditeljema Vidom Valičem in Petrom Polesom. Zbrali smo tudi nekaj dejstev o X Factorju, predvidevamo tudi, da se bodo tekmovalci delili na socialce, napihnjence in karikature.
Ko smo pred Misijo Evrovizija govorili s Klemnom Slakonjo, se je trudil poudariti razlike s Talenti, zdaj tudi Branko Čakarmiš napoveduje, da bo X Factor prav tako drugačen od Talentov. V čem?
Peter: Ja, bo drugačen. Že pri Talentih mi je bil všeč napredek tekmovalcev, ko so se iz oddaje v oddajo sami razvijali in navajali na večje odre. Zdaj je ta napredek kandidatov že zapisan v bistvo same oddaje. Na avdicije je prišlo 200 kandidatov, ostalo jih je še 40, ti pa že zdaj vadijo petje in ples s svojimi žiranti. Gre za to, da na koncu dobimo zmagovalca, ki bo prišel na sceno in bo na to sceno tudi že pripravljen.
Vid: Pri Talentih se je gledalo, kaj ti kot človek imaš, zdaj pa je poleg tega pomembno tudi, kaj lahko v omejenem času k temu še dodaš. Že zdaj je tekmovanje moralo zapustiti ogromno dobrih pevcev, ker niso bili kos drugim izzivom.
Jasno je, da gre za pevski šov in da tekmovalci ne bodo jedli glaževine ali kvačkali, kot so to pri Talentih ...
Peter: Prvi izziv je bil na primer, da so pevce, ki so se prijavili kot posamezniki, dali v skupine po pet, šest, nato so se morali sami dogovoriti, kako bodo izpeljali nalogo. Tako že preverjajo, kako kdo deluje v skupini, kako si zna pridobiti svoj prostor ...
Vid: Kdor je pri Talentih jedel glaževino, je tja že prišel pripravljen s to točko, zdaj pa jim naložijo naloge, dajo skladbe in koreografije. Na površje bo priplaval tisti, ki bo najbolje opravil te naloge.
No, ampak ta koncept se ne razlikuje močno od Misije Evrovizija, v kateri so sodniki skozi oddaje prav tako učili in pevsko razvijali kandidate.
Vid: Jaz razen finala nisem gledal Misije. Pa ne zato, ker ne bi hotel, ampak sem takrat ponavadi imel predstave. Drugače pa je Klemen Slakonja »the best«!
Peter: Se strinjam! Dobro, mogoče je včasih s svojo perfekcijo malo preveč zasenčil kandidate, ki naj bi bili bistvo oddaje, ampak to je že druga zgodba …
Naši bralci so drugi sezoni Talentov zamerili predvsem to, da se je komisija izpela, medtem ko nad vajinim vodenjem ni bilo večjih pripomb.
Peter: Pri X Factorju mi je všeč, da stoji sam po sebi. Če delamo primerjave, je zdaj tudi najina vloga drugačna. Še večji je poudarek na tekmovalcih in tudi bolj na žiriji, ki ima veliko večjo vlogo kakor pri Talentih, saj bodo delovali kot tutorji.
No, ampak to so počeli tudi sodniki pri Misiji.
Peter: Ja, na Misiji je mogoče žirija že imela večjo vlogo.
Vid: (proti Petru, op. p.) A ja?
Peter: Tokrat bo zanimivo tudi to, da se bodo v kasnejših fazah, ko se bodo komisiji pridružili še ti prijatelji ...
Vid: Ambasadorji!
Peter: Ja, imamo Skočirja, Alyo, na X-kampu se je ekipi pridružil Miha Krušič ... Tako da tekmovalci ne bodo dobili informacij le o petju, ampak tudi o širini te glasbene scene, v katero se podajajo, in celostnega nastopa.
Kakšna navodila pa sta vidva dobila glede vodenja oddaj?
Vid: Midva sodelujeva od vsega začetka. Kandidate in njihovo družino ali prijatelje sva najprej sprejela, jih spoznala, nato sva delovala kot njihova podpornika, h katerima lahko pridejo in malo potožijo. Najina vloga tako ni veliko drugačna kakor pri Talentih, le da naju bolj zanima vsebina kandidatov. Tukaj naju zanima, kako se kandidati počutijo, kaj jim gre na živce, kdo jih živcira, medtem ko sva pri Talentih do kandidatov pristopila bolj veselo, na hojladri.
Peter: Tam sva vse skušala obrniti na veselo plat, in tudi če je bil kandidat razočaran, sva ga skušala razvedriti, medtem ko ga zdaj skušava razumeti, zakaj je razočaran, kako on doživlja situacijo in zakaj.
Ampak že žirija X Factorja deluje bolj resnobno od tiste s Talentov, če prav razumemo, je zdaj tudi vajina vloga bolj resnobna.
Peter: Morda res ne bova toliko izstopala kakor takrat.
Vid: Pri X Factorju ne gre za to, koliko je vse smešno, ampak za zgodbo, koliko si nekdo nečesa želi in koliko je za ta cilj pripravljen narediti. Vseeno bova še vedno imela napovedi, ki jih bova delala na svoj humorni način.
Peter: S POP TV sicer dobiva smernice, kaj bi bilo dobro povedati, midva pa k temu dodava svoje iskrice, ki ponavadi nastanejo dokaj spontano. Klemen je moral v Misiji s svojimi skeči zapolniti veliko prostora, tu pa oddaje ne vlečeva ven midva. Midva opraviva tisti svoj delček.
Torej je tokrat več elementov resničnostnih šovov?
Peter: Mogoče res. Zdaj bodo kandidati štiri dni v hotelu, kjer bodo tudi spali. Ravno so jim dali nalogo in bodo plesali. Spremljali jih bodo tudi zvečer in zjutraj, ko bodo vstali, jih vprašali, ali so kaj utrujeni. Čez noč bodo dobili nalogo, recimo zvaditi kakšen komad, organizirali bodo tudi žur, pa da vidimo! Kdo bo vadil v svoji sobi in kdo bo raje izbral žur? Tako se spozna širina značaja teh ljudi.
Vid: Ampak ne gre za pravi resničnostni šov. Še vedno gre predvsem za pevski šov. Ne bo zmagal tisti, ki ima sicer dobro zgodbo, poje pa bolj tako tako.
Baje se na vse podobne šove prijavlja tudi nekaj stalnežev, takšnih, ki nikoli ne izpustijo podobnih avdicij.
Vid: A jih ni bilo toliko.
Peter: Ena je bila, ki je bila tudi pri Mariu na njegovi Bitki talentov.
Vid: Nike Zorjan, ki je bila na Misiji, se spomnim s Talentov.
Peter: Točno, a je spadala v isto kategorijo pevk kakor Maja Keuc, a so se nato naši odločili za Majo.
Spremljata, kaj zdaj počnejo »vajini« talenti?
Peter: Doma imam Linin cede (smeh).
Vid: Jaz tudi. Vodil sem tudi predstavitev njenega cedeja.
Peter: Jaz vedno rad rečem, o, lepa Maja, ona je pa naša! (smeh)
Bomo na koncu dobili pravo zvezdo?
Vid: Seveda!
Peter: Upam, da več!
Vid: Na teh avdicijah smo spet spoznali veliko dobrih pevcev. In se vprašaš, od kod se najdejo. Vem, da zveniva že osladno, ampak v Sloveniji je res veliko talentov.
Peter: Res je veliko tega. Pridejo 14-letnice, ki prvič stopijo na oder, in te vržejo na rit. Tu so starejši, ki so si kdaj že skušali ustvariti kariero, ali so na primer igrali v terasa bendu in zdaj čutijo, da je to njihova zadnja priložnost. Zdaj imajo plesne vaje, na katerih najdemo vse, od poskakujočih najstnic, ki jim vse gre od rok, do dekleta, ki je rodilo pred dvema mesecema in se veliko težje premika, najdejo se tudi takšni, ki so vsi leseni in jim ni jasno, zakaj morajo to početi.
Vid: Nekaterim je dovolj že to, da se pojavijo na televiziji.
Mi temu rečemo sindrom Jinny Ribič.
(glasen smeh obeh)
Peter: No, pa imamo tudi poimenovanje za podobne primere!
