»Ni nas odneslo v drage avte in višave!«

Razen po medsebojni komunikaciji Jezerškovi niso predstavniki značilnega družinskega gostinstva. Čeprav so zelo povezani in je mama vesela in ponosna, da se družijo tudi v prostem času, so v podjetju na prvem mestu sodelavci. »Oče še vedno skrbi za plačilni promet in pri pomembnejših odločitvah nam je njegovo mnenje pomembno,« pove Martin, ki so ga, čeprav je najmlajši, na čelo podjetja postavili tudi zato, ker je v družini samih gostincev edini tudi študiral, nato pa še dve leti preživel na šolanju v Švici. Sicer sta Rok in Luka mojstra kuhanja, Jure pa strežbe. Oče Franci je v srednji gostinski šoli tudi učil. »Mama je bila njegova učenka,« pove Luka. Pozneje je učila tudi ona.

Jezerškov catering je imel začetke kar v domači garaži, preurejeni v kuhinjo, kjer je Franci s pomočjo žene Sonje kuhal malice (500 do 600) oziroma obroke za velike dogodke, ki so jih tudi razvozili. Danes, po 35 letih, so skupaj avtorji uspešnice z naslovom Jezeršek, ki je doma in tudi v tujini že uveljavljena blagovna znamka. Njihovo zgodbo sestavljajo catering, Dvor Jezeršek (na Zgornjem Brniku), Hiša kulinarike (v Sori), Akademija Jezeršek in zadnja pridobitev – Blejski grad.

Frantje so začeli delati in služiti zgodaj

Da so šli vsi štirje sinovi po njuni poti, gre seveda zasluga tudi staršem, saj so imeli sinovi v gostinstvu vedno pozitiven zgled. Pri Jezerškovih se ni nikoli tarnalo, ampak so bili obilice dela veseli. »Fantje so začeli pomagati že zelo zgodaj, še kot majhni,« se spomni mama Sonja, »pozitivno pa je bilo tudi to, da so bili za svoje delo vedno motivirani, saj so bili plačani,« razkrije moževo družinsko poslovanje. »Kot mulci smo veliko delali, no, tako kot tudi danes, in smo imeli vedno denar,« potrdi Jure. »Ko smo bili stari 18 let, smo imeli vsi privarčevan denar za avto in za vozniški izpit,« še pove. Če so imeli kakršne koli želje, so si morali denar sami prislužiti in privarčevati, nato pa sta na koncu nekaj dodala še mama in ata, se spominjajo vsi štirje. Poleg možnosti dela in zaslužka pa jim je bilo seveda všeč tudi to, da je bilo njihovo delo vedno zelo zanimivo. »Že kot mulci smo delali v Cankarjevem domu na vseh velikih dogodkih, pred tremi leti smo bili na Eurobasketu v središču dogajanja, naše delo je vedno privlačno. Danes smo delali na ladji, jutri pa na Triglavu, če malo karikiram,« našteje Jure razloge, ki so jih, mlade fante, tudi potegnili v družinski posel. Ta je tudi z njihovo pomočjo lepo rasel, nato pa je udarila kriza.

Med krizo so postali podjetniki

»Če danes pogledam, je bila kriza za nas zelo pozitivna,« pove Martin. Posel se jim je znižal za več kot polovico in ravno so vzeli kredit za nakup Dvora. Obnovi tega se je povsem posvetil oče, fantje pa so bili prisiljeni prevzeti posel. »V času krize smo postali pravi podjetniki, sicer bi nas pa verjetno odneslo v drage avte in ostale višave,« oceni direktor Martin. »Morali smo najti nove zgodbe, v tem času je nastala Večerja na zajli, nastale so kuharske delavnice, prisiljeni smo bili stopiti iz okvirjev in začeti razmišljati drugače, podjetniško,« pojasni še Jure. In tudi tu so začeli pisati pozitivne zgodbe, niso več odvisni le od tujih naročil cateringa. Kadar ne delajo, so seveda z družinami. Vsi štirje so že poročeni, vsi imajo tudi že otroke, Jure in Luka oba pričakujeta drugega. Jure živi v nekdanji družinski hiši, mama in ata sta se že pred leti preselila v Žlebe, Roku so pomagali postaviti hišo v domačem kraju, Luka stanuje na Dvoru, Martin pa za zdaj še v najetem stanovanju v Ljubljani. »Čeprav so povezani, so si zelo različni,« pove mama Sonja. »Rok je precej po meni, umirjen, Jure kot pravi bik tišči naprej, Luka prvi vzkipi, Martin umirja situacije. A tudi če se sprejo, se znajo pogovarjati in tudi pogovoriti,« je tudi zato ponosna nanje. Družinsko se velikokrat dobijo, obvezno seveda ob hrani, in takrat kuha mama, kakšnih posebnih želja nimajo, imajo pa vsi radi čiste okuse, ki so tudi nekako Jezerškov kulinarični podpis. Tako kot dogodki, o katerih se govori in jim ni para. In takšnega so pripravili tudi za svoj uradni veliki jubilej, ki so ga imeli v četrtek, 21. aprila zvečer. Gostje so vedeli le, da jih čaka izlet v neznano in nekaj zelo posebnega. Že naslednji dan, v petek, pa so se Rok, Jure, Luka in Martin z družinami prvič skupaj odpravili na jadranje, česar so se kljub malim otrokom zelo veselili.