Ko potujem, je to velikokrat povezano z gledališčem, v tujino se hodim v glavnem izobraževat. Najraje povežem posel in počitnice. Všeč mi je bilo na Škotskem, kjer smo večino časa preživeli zunaj velikih mest. Pred nekaj tedni pa smo s prijatelji odpotovali v Würzburg, kjer je takrat potekal 28-urni Impromaraton. Za potovanje sem se odločil en dan prej. V veliko večnamensko nakupovalno vrečo sem vrgel obleke in že sem bil na poti proti Bavarski,« pove komedijant Luka Korenčič.
»Vsi vemo, kakšni so Nemci: organizirani, točni, imajo pa tudi popolnoma drugačen smisel za humor kot mi. Würzburg je sicer majhno katoliško mesto. Tam so ljudje zelo prijazni in uvidevni, če nisi ravno v najbolj nabitem lokalu, so tudi zelo ustrežjivi,« meni Luka. Ko so s prijatelji iz Improlige prispeli, so bile ulice polne ljudi, saj je tam potekal poletni festival. »To je bil dogodek z lokalno hrano in lokalnimi zvezdniki. Opazili smo, da se umetniki na odru zares trudijo ustvarjati dobro voljo, ki je med občinstvom ni manjkalo. Res pa je, da se je vsak držal bolj zase, družili so se kvečjemu v manjših skupinah. Aja, pa še to: nekateri Nemci še vedno ne vedo, kje je Slovenija!«
Luka sta sicer najbolj navdušila stara arhitektura in rečni promet. »Prvič v življenju sem videl semafor za ladje,« se smeje. Hrana, pravi, je okusna in zelo tradicionalna. »Poizkusil sem tudi lokalni šnops, ki ima okus po beli čokoladi, vsebuje pa kar 60 odstotkov alkohola. Navdušen sem bil tudi nad špecli, to so posebne testenine, značilne za nemško kulinariko. Zanimivo je, da jed, ki sem jo poizkusil že večkrat, v vsakem kraju pripravljajo malce po svoje.«
Pri ogledu mesta je Luka in prijatelje vodila spontanost. »Neradi načrtujemo. Kaj si je dobro ogledati, smo raje vprašali domačine, čeprav se po navadi podamo kar na brezglavi sprehod po mestu in se tako pustimo presenetiti. Pa še zgodbe si lahko izmišljujemo, tako da nismo ravno najbolj verodostojni vodniki, zagotovo pa smo najbolj zabavni,« se pošali Korenčič. Cilj potovanja v Würzburg je bila seveda udeležba na Impromaratonu, sodelovali pa so tudi na izobraževalnih delavnicah. »Nič ni lepšega kot odkrivati nove kraje in hkrati zabavati tamkajšnje domačine,« pravi Luka.
V spominu mu je še posebno ostal zabaven dogodek, ki se mu je pripetil med iskanjem prenočišča. »Organizatorka festivala nam je svetovala, naj kampiramo poleg hostla. Rekla je, da je to ceneje in da bo tako tudi bolj zabavno, ker naj bi večina spala v šotorih. No, ko smo prišli v kamp, je bil tam le en šotor, zato smo se vseeno odločili, da bomo spali v hostlu. Ko smo šefici hostla povedali, da smo Slovenci, je navdušena odgovorila, da tudi njeni starši živijo na Slovaškem in da bomo zato dobili popust in najboljšo sobo z lastno kopalnico. Mi smo se seveda strinjali,« se smeje simpatični Luka.
