POPLAVA RESNIČNOSTNIH ŠOVOV

Nekateri čutijo, da je šov njihovo poslanstvo

Objavljeno 14. april 2017 13.04 | Posodobljeno 14. april 2017 13.15 | Piše: Alenka Kociper

Ne iščemo konfliktnih ljudi, da bi bilo dogajanje bolj dinamično, niti romantikov, da bi se imeli vsi lepo, temveč poskušamo sestaviti pisano paleto različnih značajev, o izbiri tekmovalcev pravi psiholog Nikolaj Mejaš.

Psiholog Nikolaj Mejaš. Foto: osebni arhiv

Psiholog Nikolaj Mejaš je direktor podjetja O.K. Consulting, ki z ekipo psihologov že vrsto let svetuje pri izboru kandidatov za udeležbo v resničnostnih šovih. Vsekakor pravi naslov za odgovore na vprašanja, kako se odločajo, katerega izmed prijavljenih sprejeti med tekmovalce v resničnostnih šovih, da bodo gledalci dobili tisto, kar želijo.

Lahko opredelite splošni profil nastopajočega v resničnostnem šovu?

Težko govorimo o enotnem profilu tekmovalca v šovu, v prispodobi bi raje rekel, da pri izbiri sodelujočih sestavljamo šopek različnih rož, ki pašejo skupaj. To pomeni, da ne iščemo na primer konfliktnih ljudi, da bi bilo dogajanje bolj dinamično, niti ne romantikov, da bi se imeli vsi lepo, temveč poskušamo sestaviti pisano paleto različnih značajev, ki se na neki način ujemajo, hkrati pa zagotavljajo primerno dinamiko odnosov.

 V prvi vrsti iščemo ljudi, ki imajo življenjske zgodbe, zanimive za gledalce.

Kako torej izbirate med prijavljenimi?

V prvi vrsti iščemo ljudi, ki imajo življenjske zgodbe, zanimive za gledalce. Pomembno je, da so udeleženci komunikativni in da znajo o svojih doživljajih in odnosih pripovedovati in jih komentirati. Primerni so ljudje, ki imajo potencial za pomembne spremembe v življenju. Recimo da so se pravkar ločili, otroci so se nedavno odselili od doma ali podobne življenjske okoliščine, ki jih nekako silijo, da spremenijo sebe oziroma svoj način življenja.

Kakšni motivi ženejo posameznika, da se prijavi v resničnostni šov?

Motivi so zelo raznoliki, od osebnega dokazovanja do želje po zaslužku ali vzpostavljanju novih odnosov. Pogosto želijo udeleženci pokazati bližnji ali širši okolici, da so drugačni, kot jih ta okolica dojema. Dokazati hočejo, da so v resnici boljši, kot o njih mislijo drugi. Potem imamo ljudi, ki so v neki fazi iskanja samega sebe, jim je dolgčas, iščejo dogajanje, zabavo pa tudi delo, možnost za zaslužek. Pogosto se prijavijo brezposelni, ki jim je osnovni motiv denar, obetajo si, da bodo lahko sklenili nov posel ali si preprosto privoščili potovanje. Nekatere žene želja po prepoznavnosti, pa ne zgolj zaradi nečimrnosti in zvezdništva, temveč zato, da bi jim lažje uspelo poslovno. To slednje je opazno pri kuharskih šovih, na primer Gostilna išče šefa ali MasterChef, kjer si udeleženci obetajo, da bodo z večjo prepoznavnostjo lažje dobili posel ali začeli svojega. Posebna skupina so ljudje, ki v šovu iščejo partnerja.

Kdo je primeren in koga zavrnete?

Pri tem bom naredil primerjavo s služenjem vojaškega roka. Gre za podobne razmere, človek se vključi v novo okolje, kjer nikogar ne pozna, vladajo tudi zanj nova pravila. Upam si trditi, da kdor je pripravljen na služenje vojske, bo gotovo zdržal tudi v resničnostnem šovu. Pri odločitvi, koga sprejeti in koga ne, smo pozorni predvsem na ljudi, ki bi bili lahko nevarni sebi ali drugim. Take seveda zavrnemo.

Zdi se, da se tekmovalci z lahkoto razgalijo pred svetom. Kako je to mogoče?

Nekateri čutijo, da je to njihovo poslanstvo. Namreč da razgalijo svoje težave in s tem ozaveščajo in pomagajo drugim, ki se soočajo s podobnimi skrbmi. Spet drugi se razgalijo, ker nočejo biti v sivi masi povprečja, ki je polna predsodkov. Tretji pa preprosto mislijo, da to ni nič slabega. Za pripadnike srednje in starejše generacije, ki smo bili vzgajani tako, da se ne sme izstopati iz povprečja, se zdi to nepojmljivo. Za današnje mlade generacije, kjer je najbolj zaželen poklic biti zvezdnik, pa je nekaj povsem običajnega. Radi se izpostavljajo, želijo biti prepoznavni, všečkani na družabnih omrežjih itd.

Kako sodelovanje v šovu vpliva na udeležence?

Tekmovalci različno doživljajo in se odzivajo na življenje v šovu. Večini se življenje ali njihovi nazori, potem ko šov zapustijo, ne bodo bistveno spremenili. Sodelovanje v šovu ima lahko tudi negativne posledice. Na primer tekmovalci, ki so šli v šov, da bi dokazali, da so boljši, kot jih drugi dojemajo, lahko doživijo hladen tuš. Zgodi se namreč lahko, da v šovu pokažejo točno tiste lastnosti, kot jih sami zanikajo. Šov je tudi velika preizkušnja za partnerske odnose udeležencev, zlasti tiste, pri katerih je v šovu le eden od partnerjev. Glede na to, da eden od njiju postaja prepoznaven, zvezda v nekem okolju, je lahko partnerska zveza postavljena na kocko. Izkušnje kažejo, da približno polovica takih zvez razpade.

To pa je neugodna statistika.

Res je, vendar udeležencem to zelo jasno povemo še pred vstopom v šov. Seveda ne verjamejo, vsak zase misli, da je njegova ljubezen najmočnejša. Po drugi strani pa opažamo, da tisti, ki v šov pridejo kot par, zvezo praviloma ohranijo.

Kako pa je z zvezami, ki nastanejo v šovu?

Nekateri že pridejo z namenom, da bi tam poiskali partnerja. Seveda se redkeje zgodi, a vendarle, imamo nekaj takih primerov, nekateri celo pozneje ostanejo skupaj in si ustvarijo družino.

Kako se oblikujejo odnosi v skupini?

Človek je socialno bitje, narejeno za življenje v skupini. Osnovni gibali za gradnjo odnosov v resničnostnem šovu kakor tudi sicer v življenju sta sodelovanje in tekmovanje. Tekmujemo za dobrine, ljudi, da to lažje dosegamo, med seboj sodelujemo. V zaprti skupini resničnostnega šova se sklepajo instant odnosi, zavezništva, nasprotja, partnerstva.

Čeprav so resničnostni šovi zelo gledani, ima javnost do njih precej negativen odnos. Se lahko gledalci naučijo kaj pozitivnega iz šova?

Mislim, da je ta negativni odnos neupravičen. Upam si na primer trditi, da če bi starši gledali šove skupaj z otroki, se o dogajanju pogovarjali, ga komentirali, bi se lahko vsi veliko naučili zlasti o medsebojnih odnosih, ki vladajo ne le znotraj skupine, temveč v resničnem življenju. Mnogi imajo predsodke do tega, da v šovih opazujemo življenje drugih ljudi, tudi zelo intimno. Je to res slabo? Ljudje smo pač socialna bitja in nas zanima, kako se drugi znajdejo in vedejo v življenju.

S kakšnimi občutki tekmovalci zapuščajo šov?

Odzivi so zelo raznoliki, v grobem jih lahko razdelim v tri skupine. Prvim je žal, da so sodelovali, in poudarijo, da zagotovo ne bi prišli, če bi vnaprej vedeli, kako bo. Drugim je šov zgolj zanimiva izkušnja v življenju, a nanje nima prevelikega vpliva. V tretjo skupino spadajo tekmovalci, ki jih je izkušnja tako pritegnila ali zaznamovala, da se prijavijo še v druge šove.

 

Deli s prijatelji