Ne v Grčijo, raje s prikolico po Evropi

Predstava Mamma Mia podira vse rekorde! In v glavni vlogi blesti Simona Vodopivec Franko. Dobiva se na kraju zločina, kjer potekajo predstave, v ljubljanskih Križankah. Vedno nasmejana Simona se je mnogim najbolj vtisnila v spomin kot del satirično-humoristične skupine Moped show. Diplomirala je iz glasbenega pouka in zborovodstva, kot pevka je posnela več plošč z ansambli Ultimat, Ansambel Gorenjci in Alpski kvintet. Sicer pa je srečno poročena z Juretom Frankom, smučarsko legendo, in je mama Mayi in Aidenu. Pravi, da je družina vedno na prvem mestu.

Vrhunsko ste odigrali in odpeli glavno vlogo. Kako ste se pripravljali?

Z veliko spoštovanja, vznemirjenosti, želje. Muzikal smo pripravljali tako rekoč celo sezono, tako da smo se najprej lotili vsakega segmenta posebej. Začeli smo s petjem in plesom, počasi, pesem za pesmijo... Ko se nam je tri mesece pred premiero pridružil še režiser, smo dodali še igro oziroma govorjene dele. Ker smo si vzeli dovolj časa, so vaje potekale umirjeno, a vsak dan. V vlogi Donne, matere samohranilke, s trdo zunanjo lupino in mehkim srcem, je bilo treba pobrskati po čustvih, čustvenih izkušnjah, ki so se nabrale skozi življenje, in jih prenesti v vlogo. Muzikal Mamma Mia je bil zame največji izziv in res sem vesela, da smo ustvarili predstavo, ki se lahko postavi ob bok produkcijam na Broadwayu in West Endu.

Nekatere je zmotilo, da so vse pesmi prevedene. Kaj vi menite o tem?

Krasno je, da lahko slišimo vse pesmi v slovenskem jeziku, saj so odlično prevedene oziroma prepesnjene. Tomaž Domicelj je opravil veliko delo. Pesmi so s svojo vsebino zlite v zgodbo, ki je rdeča nit predstave, zato jo tudi poslušalci lažje spremljajo. Res pa je, da smo desetletja poslušali originalno izvedbo, in se morda v prvem trenutku marsikomu zdi nenavadno, ko Abba zazveni v slovenščini.

Lažje pojete v angleščini ali v slovenščini?

Rada pojem pesmi v originalu, a če je prevod odličen, mi je materni jezik ljubši.

Odraščali ste v 70. letih, tako kot glavna igralka v muzikalu. Je tudi na vas Abba vtisnila pečat?

Seveda, tudi jaz sem bila navdušena nad njihovo glasbo, sploh v osnovni šoli. Pozneje se je okus spremenil in sem raziskovala različne zvrsti. Zdaj smo se Abbe lotili do potankosti in znova ugotavljamo, da se je njihova glasba lahko obdržala zato, ker je res odlična.

Kaj pa hipijevski duh, ki je takrat vladal? Vam je blizu?

Niti ne, ko sem se začela aktivno ukvarjati z glasbo, je bilo to obdobje že mimo. Navduševala me je glasba 80. let, ki mi je še vedno blizu.

Če bi bili še enkrat mladi, kaj bi drugače naredili?

Imela sem srečo, da sem videla precej sveta in si ogledala veliko odličnih predstav. Včasih s kančkom grenkobe v srcu, saj se mi je zdelo, da sem vendarle nekaj zamudila. Ko smo bili mi mladi, je bil študij v tujini res težko dosegljiv, možnosti dela doma na področju muzikala in šovbiznisa pa dokaj skromne. Ampak zdaj se mi je uresničila tudi želja sodelovati v res vrhunskem projektu in sem pomirjena. Za zdaj. (Smeh.) Če bi bila še enkrat mlada in bi se odločila za isto področje, bi šla vsekakor študirat v tujino, na primerno univerzo, pa s plesom bi se več ukvarjala.

Za abrahamko ste vsekakor videti čudovito. Kaj je vaše vodilo? Od kod vaš mladostni videz?

Kaj pa vem. Kombinacija genov, prehrane, gibanja, pozitivne naravnanosti, počitka, otroci mi dajejo veliko energije in veselja. Pa seveda moje delo v glasbi, kar naravnost obožujem. Dandanes je res veliko petdesetletnic odlično videti in so v vrhunski formi.

Glede na to, da je bil vaš mož Jure Franko profesionalni športnik, tudi v vas prebiva športni duh? Imate radi šport?

Žal, nisem bila vzgojena v športnem duhu in se moram kar potruditi, da sem kolikor toliko aktivna. Plavanje, smučanje, kolesarjenje, hoja, nekaj fitnesa. To imam rada in se predvsem po aktivnosti odlično počutim.

Kako vam uspe usklajevati družinske obveznosti z delom, ki poteka bolj v večernih urah?

Ko sem se odločila za družino, sem svoje delo takoj postavila na drugo mesto. Biti popoln na obeh področjih meni ne uspeva. Tega se še posebno zavem, kadar se lotimo zahtevnega projekta in me ni doma. Z družino in otroki sem zelo rada, zavedam se, da imamo še nekaj skupnih let, in jih želim kar se da izkoristiti. Delam toliko, kolikor je nujno, da zadovoljim svoj notranji ustvarjalni nemir.

Se otroka kaj pritožujeta?

Zdaj že razumeta, sta zelo pridna, ampak sta presrečna, ko se naše družinsko življenje spet vrne v ustaljeni okvir.

Kam greste na dopust? Mogoče v Grčijo?

Najprej na morje, da si odpočijemo, potem pa se bomo potepali s prikolico po Evropi.