REBEKA DREMELJ LETO DNI PO BOLEZNI

Naučila sem se reči ne!

Objavljeno 30. marec 2016 18.07 | Posodobljeno 30. marec 2016 18.13 | Piše: Tomaž Mihelič

Rebeka Dremelj je mnogo več kot pevka in uspešna poslovna ženska, mama, soproga, hči in prijateljica so tiste vloge, v katerih naravnost briljira. Na zunaj iskrena, odločna in močna, za tiste, ki jim zaupajo, pa tudi krha, nebogljena in prestrašena.

Rebeka Dremelj. Foto: osebni arhiv

Moč je tista, ki vas dela tako posebno, edinstveno. Vendarle pa imate tudi vi svojo Ahilovo peto. Kdaj ste še posebej ranljivi?

Mislim, da je vsaka mama najbolj ranljiva v odnosu do svojega otroka. Zdi se mi, da poskuša vsaka mama otroka najbolj zaščititi in obvarovati pred vsemi negativnimi vplivi – pred boleznijo, temnimi plati sveta in ljudi. Ta prvinski materinski nagon je pogosto opisan v neverjetnih zgodbah o nadnaravnih močeh mater, ki so v nekem nevarnem položaju rešile otroka. To je tista vez, ki se začuti že v maternici in se nikoli zares ne pretrga. Zato me tudi najbolj pretresejo tragične usode otrok.

O vaši vsestranskosti smo se že večkrat prepričali, pa vendarle nam ne da miru občutek, da je lahko prav ta moč v nekaterih trenutkih usodna. Javnost želi še več, vi pa potihoma pregorevate. Ste že našli ravnovesje med razdajanjem in negovanjem svoje energije?

Ah, ja, to ravnovesje na žalost še vedno iščem. Lani sem imela veliko 'streznitveno' opozorilo, ki me je streslo v mojem bistvu in postavilo na tla. A kaj, ko letos spet delam marsikaj narobe. Zadala sem si preveč projektov, trudim se biti čim bolj popolna na različnih nivojih in spet se zgodi, da kdaj pozabim nase. Je že res, da sem si zadala osvojiti prvo mesto na lestvici meni najpomembnejših ljudi, vendar se še prevečkrat zalotim, kako preveč razdajam energijo in jo premalo negujem. Takšno izčrpanje lahko kompenziraš na kratki rok, dolgoročno pa ti življenje slej kot prej izstavi račun. Meni ga je že, zato si pri svoji 'preobrazbi' pomagam tudi z različnimi duhovnimi knjigami.

Prišel 
je čas streznitve 
in poglabljanja vase. Izčrpanje lahko kompenziraš na kratki rok, dolgoročno pa ti življenje slej kot prej izstavi 
račun.

Pred tremi leti in pol ste postali mamica in od takrat drugače gledate na svet. Kako se razlikuje odnos, ki ste ga imeli kot najstnica do svoje mame, od tistega z vašo Šajano?

Ko postaneš mama, se pošteno spremeni odnos do sebe, pa tudi navzven, do sveta. Najprej sem v tej novi vlogi ugotovila, kako neverjetno in magično je žensko telo, in se začela spoštovati kot žensko, ki je rodila novo življenje. Postala sem bolj pozorna in hvaležna do ljudi, ki jih imam rada, ter predvsem hvaležna do svoje mame, ker zdaj veliko laže razumem, koliko lepih občutij in hkrati strahov dobiš s to vlogo. Mislim, da imava za zdaj s Šajano podoben odnos, kot sva ga imeli z mojo mamo. Najin odnos temelji na ljubezni, iskrenosti, razumevanju in veliko smeha … Bomo videli, kako bo, ko bodo pri Šajani podivjali najstniški hormoni. Mama mi je vedno govorila, da mi privošči hčerko, ki bo podobna meni. Danes upam, da mi značajsko ne bo enaka, ker potem sem ga kot mama kar pošteno nasrkala (nasmeh).

Veljate za eno najbolj iskrenih, neposrednih slovenskih pevk, ustvarjalk. Vaše javno razkritje bolezni je imelo izjemno pozitiven vpliv na sotrpine in družbo na splošno. Po tem soočenju ste začeli intenzivno delati na sebi, brskati po svoji preteklosti, iskati vzroke. Nam zaupate, kaj vas je bolezen naučila?

Menim, da je ozaveščanje o raku in ostalih boleznih, ki doletijo tudi nas, medijsko znane osebnosti, zelo pomembno, saj se tako bolj zavedamo, da smo vsi ranljivi. Učim se vsak dan in veliko dela me še čaka. Bolezen mi je dala veliko prijateljev, ki so šli skozi enake ali podobne izkušnje, in njihove optimistične življenjske zgodbe so mi pomagale, ko sem potrebovala energijo, da zjutraj sploh vstanem iz postelje in grem skozi dan. Največja motivacija pa je bila in ostaja moja družina. Naučila sem se, kako si je treba vzeti čas zase in 'sebično' poskrbeti za svoje zadovoljstvo ter zdravje. Iz vsakdana sem izbrisala negativne ljudi, ki mi jemljejo energijo in zaradi katerih se počutim slabo. Tega res ne potrebujem, saj sem se ob njih počutila, kot bi se nekdo prisesal name in me vlekel navzdol. Sem človek, ki težko reče ne, ampak po bolezni sem končno prisluhnila sebi. Najbolj iskreno je to, da sem se končno naučila reči NE! Ne bom!

Katere pa so tiste spremembe, ki jih morate še osvojiti, a jih do danes niste?

Predvsem poskrbeti zase, za duševni mir in počitek. To moram nujno in čim prej spremeniti, ker na trenutke že čutim znake izčrpanosti. Trudim se, da bolj zdravo jem, ne preskakujem več obrokov, poskušam se več gibati na prostem in se umirjati. Predvsem pa se ne obremenjujem več z nepomembnimi zadevami.

Vsi smo ranljivi

Menim, da je ozaveščanje o raku in ostalih boleznih, ki doletijo tudi nas, medijsko znane osebnosti, zelo pomembno, saj se tako bolj zavedamo, da smo vsi ranljivi.

Imate občutek, da ste še vedno preveč v »akciji«?

Jaz sem v akciji že od 14. leta, tako da ne vem, kako je biti brez nje (smeh). Verjetno je moj način življenja za marsikoga preveč intenziven in naporen, po drugi strani pa se marsikomu verjetno zdi, da nič ne delam in da mi denar pada z neba. Ko si v šovbiznisu, si vedno v akciji. Določene stvari vidim danes bolj jasno kot prej in se veliko laže odločam o tem, kaj je zares pomembno in kaj ni.

Ob trpkih osebnih izkušnjah je na preizkušnji tudi ljubezen. Vajina s Sandijem traja že več kot 15 let, s čimer se številne zvezde vašega kova pač ne morejo pohvaliti. Kako vas dohaja in v katerih trenutkih je vaš steber?

Glede Sandija imam res srečo, saj sva skupaj že 17 let. Mene je težko dohajati, ampak njemu uspeva. V času bolezni ga nisem upala preveč obremenjevati, ker sem se bala, da bi se zlomil, ampak bil mi je res v pravo oporo in zelo lepo je sam poskrbel za Šajano, to me je najbolj osrečilo. Pri njem najbolj cenim, da me zna v vsakem, še tako težkem trenutku nasmejati in mi s kakšno malenkostjo polepšati dan.

Po prepričanju prastarih duhovnih ved je moški tisti, ki daje, in ženska tista, ki sprejema energijo. Vi dajete občutek, da vse zmorete sami. Ste se že privadili ženskega načela sprejemanja?

Že vse življenje sem navajena, da sem odvisna sama od sebe in odgovorna za svoja dejanja. Počasi se učim tudi ženskega načela, predajati se in sprejemati, ampak res počasi. Nedavno mi je kolegica zapisala, da sem še vedno preveč v 'moški energiji'. In res je tako. Strinjam se z njo. In to počasi sedaj spreminjam. Ampak nobena stvar ne gre čez noč. Šestintrideset let imam, in saj veste, kaj pomeni, ko rečejo, da starega konja ne moreš spreobrniti čez noč.

»Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.« 

image

Deli s prijatelji