BREZ SLABE VOLJE

Nalezljivi nasmeh

Objavljeno: 17.12.2017 22:00Posodobljeno: 17.12.2017 22:00

Zagrebški režiser Vlado Štefančić je znal delati z ljudmi, s pevkami in pevci, ki so morali biti v Netopirju zelo dobri igralke in igralci, tudi v govorjenih partih, ne le v zapetih. Nisem ga videl slabe volje.

Že davnega leta 1993 so me prijatelji iz tujine, konkretno iz francoskega Marseilla, članice in člani tamkajšnje teatrske zasedbe, ki še dandanašnji sliši na ime Cartoun Sardines, zelo prijazno poučili o tem, kako neverjetno pomemben je nasmejan obraz. Tudi, če ne kar predvsem, za gledališke ustvarjalce. In še prav posebno za – igralce. Poučili so me o znamenitem francoskem igralcu nekolikanj starejše generacije, svetovni legendi, imenovani​ Maurice Chevalier. Ta neprekosljivi odrski in filmski šarmer je, bojda, tako pravijo, pred vsakim nastopom stopil v zakulisju pred ogledalo, se iz srca iskreno nasmehnil življenju in si čisto tiho zašepetal: "Ljudje, rad vas imam!", potem pa se je odpravil pred gledališko publiko. Nasmejan in iskreno srečen, da lahko počne natanko to, kar mu srce veleva. Nalezljivo priljuden je bil, ta njegov srčni nasmeh, ki je osvajal nepregledne množice gledalk in tudi gledalcev po vsem svetu.

»Celoten članek je na voljo našim naročnikom. Vabimo vas, da to postanete: v sledeči tabeli si izberite digitalni paket po vaši meri.«

Želite brati več?
Cenik
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
* Naročnina po preteku prvega meseca naročnine se obračuna po veljavnem ceniku Dela d.o.o.

Povezane vsebine

Predstavitvene informacije

Komentiraj članek

Pred komentiranjem se prosim prijavite. Še nimate uporabniškega računa? Registrirajte se!

Pogoji komentiranja