Pogovarjali sva se v kavarni v starem mestnem jedru Ljubljane. Zelo všeč ji je vonj kave, čeprav se ji zaradi zdravja izogiba. »Minimalno kofeinsko kavo prosim, da me ne bo srce bolelo, ker grem potem predavat,« naroči natakarju poleg zajtrka. Njena bibliografija obsega več kot 600 bibliografskih enot, zadnje delo, Zablode postsocializma, je ugledalo luč v lanskem letu, zdaj pa že pripravlja novo knjigo o temeljnih postavkah feminizma. »Odzivi na to knjigo bodo verjetno še hujši, kot so bili na to knjigo,« se nasmeji. O feminizmu sicer pravi: »Treba je ponoviti osnovni korak, ki so ga feministke naredile: to je, da brezkompromisno razmislimo o položaju žensk danes. Ker so tisto, kar danes govorijo feministke, pravzaprav citati izpred sto let. Medtem se je položaj zelo spremenil.«
Nič nenavadnega, da so ženske tako bolne
Sama ni zagovornica feminizma. »Ne morem biti zagovornica nobene prakse, ki falsificira evidenco ali povečuje intenzivnost izkoriščanja navadnih ljudi s strani kapitala. Na splošno pa mislim, da je tista temeljna gesta, ki so jo feministke na začetku naredile, prava. Treba je brez olepševanj in izključevanj evidence premisliti, kakšen je položaj žensk danes. Tudi to, da se je položaj žensk izboljšal, so govorjenja, ki niso nujno točna.« Medtem ko zajtrkujeva, kaj hitro ugotoviva, da se je danes položaj žensk v odnosu do moških poslabšal. Tudi zato, ker ni več kavalirjev. »Breme je, da moraš biti uspešna v službi, uspešna mama, uspešna ljubica, uspešna žena, uspešna gospodinja … Breme se je multipliciralo. Vedno pravim, da zato tudi ni v resnici nič nenavadnega, da so ženske tako bolne, imajo raka … V nobeni družbi še ni bilo toliko bolnih žensk, kot jih je na Zahodu, kar je posledica tega, da so ženske ves čas pod obremenitvami, ki jih noben živ človek v resnici ne zmore.« Nato še nadaljuje: »Hkrati pa je tu ideal ženske lepote, ki je neuresničljiv. Ta ideal zahteva ohranjanje telesa deklice vse življenje, kar pomeni, da imamo danes milijone žensk, ki so na vodi in solati od petnajstega leta dalje. To seveda uniči imunski sistem in povečuje število bolezni, vključno z rakom. Mislim, da je treba neke stvari res na novo premisliti.«
Hkrati je tudi čedalje več samskih žensk. O tej moji opazki sogovornica pove: »Samske ženske so precej kompleksen problem. V preteklosti se je skoraj vsaka ženska lahko oz. morala poročiti. To je bila posledica dejstva, da poroke niso potekale zaradi čustvenih izpadov posameznikov, ampak zaradi vzpostavljanja kooperativnih vezi med skupinami.« Pravi, da je poroka postala individualna reč. »Včasih je moški s poroko prišel do tiste moči oz. vrednosti, ki jo je imela ženska, pa sam do nje ni mogel priti, ženska pa je s poroko prišla do moči, ki jo je imel moški, pa sama do nje ni mogla priti. Zdaj, ko lahko kot ženska sami pridete do vseh vrst moči, izgine bistvena motivacija za zvezo oz. za to, da boste nekoga prenašali leta in leta.«
Ne verjame v materinski nagon
Priznana antropologinja ugotavlja: »Zahodnjaki plačujemo precej visoko ceno, ker smo odpravili družbene razloge, da so se ljudje poročali. Zdaj ostajajo samo individualni, ki pa niso stabilni. Poleg tega imajo zdaj ženske same dostop do vseh vrst moči, kar otežuje poročno menjavo.« Meni celo naslednje: »Zahodna družba je edina družba, v kateri so v resnici najboljše ženske neporočene. To je frustracija Seksa v mestu in drugih nadaljevank, ki jih ženske množično gledajo. Pri tem ne gre za to, da bi imele ženske napake: so uspešne, čedne, dobro situirane … Ampak ne morejo dobiti moškega. In to zaradi tega, ker imajo dostop do vsega same! Bojim se, da je to stvar, ki se je ne razume.«
Medtem ko občuduje vonj aromatične kave, nasmejano reče: »Zahodnjaki, predvsem feministke, kritizirajo muslimanke, ki hodijo v 'črnih šotorih' – tako jaz temu pravim – češ, kako so one zatirane. Ni res! One so osvobojene tega, da morajo izpolniti nešteto pogojev, da bodo poročene. One so a priori poročljive in poročene! Ni pomembno, kako si videti, ni pomembno, kakšen si, in tudi on te nima pravice prej videti in te po videzu sprejeti ali zavrniti.« V smehu še reče: »Pa si mi tukaj govorimo, kako je naš položaj boljši. Nisem čisto prepričana, da je to res.« Nato pove še svojo izkušnjo: »Gledam svoje sorodnice ali študentke: vse so uspešne, čedne, trudijo se na vse pretege, pa ne dobijo nobenega bizgeca! Ki jih po vseh kriterijih ne dosega, ampak še vedno ga ne morejo dobiti. In potem mislijo, da je nekaj narobe z njimi. Dejansko pa je narobe to, da je družba ženskam vzela apriorno vrednost, ki smo jo prej imele. Ter spremenila razloge za poročanje.«
Tudi ona je bila poročena. »Nič mi ni žal, niti za to, da sem se poročila, niti za to, da sem se ločila. Ampak to je značilni primer take kariere, ko se odločiš na osnovi čustva, ki pa potem mine oziroma nastopijo tudi še druga čustva.«
Plod njene ljubezni z bivšim možem je hčerka, čeprav meni: »V materinski nagon ne verjamem. Poznamo polno družb, v katerih ženske ne kažejo nobenega materinskega nagona. Obstaja pa antropološka evidenca, da skoraj v nobeni družbi ne morete postati prava ženska, dokler nimate otroka. Vse družbe dajo status prave odrasle ženske šele ženski, ki rodi oziroma ima otroka. To povezujem s tem, da je porod iniciacija v odraslost.« Medtem ko spijeva kavo, mi razloži, da bo iniciirana oseba praviloma vedno izbrala, kar je prav. »Vedno v šali rečem, da sredi poroda, ko vam je grozno in morda celo mislite, da boste umrli, ne morete reči: oprostite, zdaj pa imam vsega zadosti, zdaj pa jaz grem. Torej družbe razumejo, da ženske, ki so rodile, imajo neko izkušnjo. Ta izkušnja je, da pohodijo svoj interes in ego.«
Rak je izkušnja, ki te spremeni
Odpraviva se na tržnico in skoraj 59-letnica mi ob vprašanju, kaj izpolnjuje njo, izstreli kot iz topa: »Sem človek, ki ima srečo, da dela tisto, za kar je rojen. Mene to, da delam s študenti, izpolnjuje. Ta prenos znanja, razgibavanje njihovih možganov, ta medgeneracijska transmisija znanja. To me pravzaprav izpolnjuje do te mere, da tudi če grem v predavalnico na smrt utrujena, pridem ven spočita. Imam zelo velik privilegij, da delam nekaj, kar me v resnici ne utruja, ampak spočije!«
Kadar ne predava in dela drugih reči za službo, se posveti hobijem. »Zelo rada delam na svojem vrtu. Na zelo majhni kvadraturi imam več kot sto vrtnic različnih vrst in več kot tisoč ostalih rastlin. Kadar sem nervozna ali utrujena, zelo rada brkljam po zemlji. Rada tudi pečem piškote.« Medtem mi zaupa, da bo zdaj počasi morala pognojiti vrtnice, sicer pa je imela odlično idejo, kako bi Slovenija lahko obogatela: »Ko sva se leta 2003 pogovarjala z nekdanjim predsednikom države Drnovškom in me je vprašal, kaj imam proti politiki, ki jo vodi, sem mu razložila, da to, da pretvarja Slovenijo v kolonijo. Rekla sem, da če bi bila jaz v njegovi vlogi, bi dala kmetom subvencije, da očistijo zemljo. In začela bi sistematično pridelovati biološko hrano. Slovenija bi lahko ustvarila vse od ajde do oljčnega olja. Če bi to takrat naredili, bi bili danes bogati,« se zamisli.
Medtem ko pogledujeva po tržnici, brez zadržkov spregovori o svojem srečanju z rakom: »Vsak, ki je raka prebolel, verjetno ve, da je to izkušnja, ki te spremeni. Vedno rečem, da če hočeš pozdraviti raka, moraš spremeniti način življenja.« Med drugim je Vesna spremenila tudi jedilnik in vanj vključila zdravo prehrano. »Občasno si seveda privoščim čevapčiče. In to z lepinjo in kajmakom,« se nasmehne.
Ob koncu vprašam, kako je kaj pri njej z ljubeznijo: »Tisto, kar je bilo, je bilo super in je bilo fino, zdaj je tudi fino, če bo še kdaj kaj novega, pa bo tudi fino.« Na tržnici se ustavi pri narcisah in mi navdušeno razkrije, da ji doma cveti vsaj dvesto narcis. Včasih človek res ne potrebuje veliko. Sicer pa Vesna pravi: »Rak me je naučil, da moraš določene stvari izpustiti, da tečejo, kot tečejo. Če se fiksiraš na tisto, česar nimaš, boš vse življenje nesrečen.« In Vesna je srečna!
Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.