»Vsako leto bom šel nekam daleč,« je odločen Štefan Čamič - Steffanio. »Ne, res, res! Prav pred nekaj dnevi sva se s punco pogovarjala o tem. Rada bi videla čim več krajev. Začela bova z decembrskim obiskom Dunaja. To ni eksotika, a nekje je treba začeti,« se nasmehne in pojasni: »V zadnjih desetih letih sem bil tako zaposlen, da si preprosto nisem vzel časa zase. Potem je prišla bolezen in vse postavila na glavo. V resnici ljubim potovanja in komaj čakam, da začnem pakirati kovčke.«
Njegova najljubša destinacija do zdaj je Egipt, ki ga je sicer obiskal že pred leti. »Bil sem v Hurgadi. Takrat sem se odločil za najvarnejšo ponudbo – torej letovanje prek agencije. Sicer raje potujem v lastni režiji, a tudi takrat, ko sem šel v sklopu turističnega aranžmaja, sem imel dovolj proste roke pri izbiri izletov in drugih dejavnosti, tako da se nisem počutil preveč omejenega,« pove Steffanio. Najbolj se mu je v spomin vtisnilo potapljanje v Rdečem morju. »To sem počel prvič. Dan prej smo imeli vajo v bazenu, nato pa je že sledila prava podvodna avantura ob koralnem grebenu. Nikoli ne bom pozabil na stotine živobarvnih ribic, ki so plavale mimo mene, to je bila res nora izkušnja!« Dodaja, da ga je pred potopom malce stisnilo: »Vsak je moral podpisati, da gre v to avanturo na lastno odgovornost. In ena od postavk je bila tudi, da sem seznanjen, da me lahko napade morski pes. Dobesedno tako je pisalo! Pa sem vseeno podpisal.«
Destinacija: Hurgada, Egipt Plus: potapljanje ob koralnem grebenu Minus: vsiljivi prodajalci na tržnici Šoping: zlata sfinga |
Seveda se ni izognil niti obisku puščave. »Sahara je tamkajšnji zaščitni znak, tako da tega res nisem želel zamuditi. Po puščavi smo se potepali ves dan. Vozili smo se s štirikolesniki, jahali kamele, spoznali pleme, ki še vedno živi tradicionalno puščavsko življenje, pokazali so nam, kako črpajo vodo. Najbolj pa sem bil šokiran nad padcem temperature ponoči, v Hurgado smo se namreč vračali šele proti jutru. Tisto, kar sem imel čez dan poveznjeno na glavi, sem si nato ovil okoli telesa, saj je bilo res zelo mrzlo,« pove Steffanio.
Nad hrano ni bil posebno navdušen, vsaj ne prve dni. »Pozna se, da smo Evropejci navajeni drugačnih okusov, imel sem nekaj prebavnih težav. Potem sem ugotovil, da je pametno, da si vsako jutro razkužim želodec z enim ta kratkim. Sliši se smešno, ampak je pomagalo. Zadnje dni sem v hrani celo začel uživati, pil pa sem v glavnem vodo, alkohola v Egiptu tako ali tako ne marajo preveč, saj je vendarle pretežno muslimanska država.«
Poleg naravnih znamenitosti je Steffania očaral tudi tamkajšnji živalski svet. »Tik ob plaži v Hurgadi je čudovit živalski vrt, res vreden ogleda. Najbolj sem si zapomnil opice, ki so zelo agresivne druga do druge. Pogrizle so si prste, tako da so bile vse malo pohabljene,« se spominja glasbenik.
V Afriko, pravi, bo še šel, če ne v Egipt, pa kam južneje, recimo v Kenijo ali Republiko Južno Afriko. »Všeč so mi dežele tretjega sveta. Evropejci pogosto pozabljamo, v kakšnem izobilju živimo. Kljub vsemu. Zdi se mi, da ti takšna potovanja kar malo odprejo oči, da bolj ceniš stvari, ki so v vsakdanjem življenju postale preveč same po sebi umevne,« je sklenil 38-letni Ljubljančan.
