Na ulici ga je vprašala, ali bi ji naredil otroka

Letošnje leto je zame leto potovanj,« se nasmehne 26-letni televizijec Denis Malačič in pojasni: »Novo leto sem dočakal v Budimpešti in pravijo, da kar počneš za silvestrovo, boš počel vse leto. Morda je v tem nekaj resnice. Najbolj sem užival poleti, ko smo se s prijatelji podali na svojevrsten eurotrip. Začel se je s koncertom na Dunaju in nato smo prek Budimpešte potovali do Madrida. V začetku jeseni sem z družbo obiskal še London, a name ni naredil tako močnega vtisa kot Španija. Ta je nedvomno na prvem mestu mojih najljubših počitniških destinacij.«

Najbolj se navdušuje nad španskim temperamentom in njihovo odprtostjo. »Španci so res izjemno prijeten narod – nasmejani in prijazni, polni pozitivne energije. V Madridu sem jih imel priložnost spoznati kar nekaj, in to, da sem se v njihovi družbi počutil zares domače, pove marsikaj. Prav zaradi ljudi in njihovega načina razmišljanja si brez težav predstavljam, da bi tam celo živel.« Osupnile so ga tudi Španke. »So precej bolj pogumne in odprte kot Slovenke. Dogaja se, da na ulici kar pridejo do tebe in te povsem odkrito osvajajo. Ena me je celo vprašala, ali bi ji naredil otroka. Tega v Sloveniji ravno ne doživiš,« se zasmeji Denis.

Slabost: nepoznavanje tujih jezikov

Edina slabost, pravi, je njihovo nepoznavanje tujih jezikov. »Občasno so bili problemi s komunikacijo, ker kar težko naletiš na koga, ki govori angleško. No, sicer pa si tako vsaj prisiljen, da osvojiš osnove španščine, kar tudi ni slabo,« pove novinar. »Njihov jezik mi je pravzaprav tako prirastel k srcu, da sem se po vrnitvi v Slovenijo začel učiti španščino prek spleta. Delno tudi zato, ker tam vidim priložnost za razvoj svoje kariere.«

Tudi španska kulinarika, pravi, mu je blizu. »S prijatelji vedno radi odkrivamo tradicionalne jedi v deželi, ki jo obiščemo. Nikoli ne bom pozabil večera v Madridu, ko smo se z domačini odpravili v enega od njihovih priljubljenih lokalov. Jedli smo odlične tapase, to so obloženi kruhki, ki jih postrežejo ob pijači. Mi smo si privoščili poseben ananasov koktajl. No, v tistem baru smo se zadržali kar nekaj časa,« z nasmeškom prizna Denis.

Ravno, ko so bili v Madridu, je na tamkajšnjih ulicah potekala parada ponosa, ki je prav v tem mestu ena največjih tovrstnih prireditev na svetu. »Videti množico več tisoč ljudi, ki skupaj dihajo kot eno in sprejemajo vse oblike ljubezni, je neprecenljivo. Na dogodku so me prevzela tako močna čustva, da sem se pošteno zjokal. Čudovita energija je bila v zraku. Vse okoli mene je sporočalo, da ni pomembno, kdo si in koga imaš rad, ampak je pomembno to, da spoštuješ in sprejemaš prosto izbiro vsakega posameznika. Pomembna je tvoja sreča, ne predsodki drugih. Tudi tega me je naučila Španija.«