ARMENIJA

Na tržnici v Erevanu Lado skoraj pretepen

Objavljeno 17. november 2012 16.19 | Posodobljeno 17. november 2012 16.21 | Piše: Maja Kepic

Kot pevec je videl ogromno sveta in od vseh ga je najbolj navdušila slovanska kultura.

Čeprav se je vpisal na šolo za pomorstvo, sveta ni spoznaval kot mornar (foto: Ljubo Vukelič).

Čeprav je Lado Leskovar glasbeno kariero pred več kot 50 leti začel doma, je takšno ali še večjo slavo dosegel tudi na tujem. Posebno v deželah nekdanje Sovjetske zveze. »Tam sem nastopal predvsem med letoma 1965 in 1980. Bil sem svobodni pevec, zato so bile turneje, jasno, moj glavni vir zaslužka. Sovjetska zveza je bila velika in turneje so trajale dolgo. Človek si je od ene finančno toliko opomogel, da je potem par mesecev lažje preživel tukaj pri nas doma. Zanimivo je bilo peti tam: ogromne dvorane, velika popularnost,« se spominja Lado. Legendarni glasbenik ima posebno navado: vsakič, ko obišče tuje mesto, se najprej odpravi na tržnico in pokopališče. »Pokopališče razkriva preteklost in zgodovino mesta, tržnice pa so prava slika življenja v sedanjosti. Tam vidiš, kakšni so ljudje,« pojasni Lado. Še posebno mu je pri srcu Sankt Peterburg, kjer se je pred leti celo poročil. V Rusiji so menda prodali kar sedem milijonov izvodov njegove prve plošče. »Slovanska kultura je zibelka vseh kultur. In to na vseh področjih umetnosti, tako v glasbi kot slikarstvu,« je prepričan pevec.

Na tržnici v Erevanu Lado skoraj pretepen

Življenjska pot ga je pripeljala tudi v mesto Erevan, današnjo prestolnico Armenije. »Kot že rečeno, sem tudi tu najprej obiskal pokopališče in tržnico. Ko sem se sprehajal med stojnicami, sem zagledal polno divjih ptičev, zaprtih v kletkah, ki so jih prodajali. Mislil sem si: 'Če že jaz ne morem biti popolnoma svoboden, naj bodo vsaj oni.' In odprl sem kletke. Seveda so me prodajalci skoraj pretepli, na tržnici je nastal pravi kaos,« se z nasmeškom spominja Lado.

V Erevanu se bohotijo neskončne ulice kavarn in restavracij

Rabiz (verzija armenskega turbofolka) in sorč (kava) sta besedi dneva. Poleg doživljanja utripa mesta sta posebno vredna ogleda spominsko znamenje v opomin zloveščemu genocidu Turkov nad Armenci v začetku 20. stoletja in proizvodnja konjaka v tovarni Ararat. »Kuham ne, rad pa dobro jem,« se smeje Lado. V Armeniji gurmani z lahkoto pridejo na svoj račun. Horovac so nabodala večinoma iz svinjskega ali ovčjega mesa. Ravno tako tam domujejo dolme, meso, zavito v trtne liste. Posebna specialiteta je postrv iz jezera Sevan, vendar velja opozorilo za občutljive: pripravljajo jo s kuhanjem in brez začimb, temu primeren je tudi precej neobičajen okus.

Destinacija: Erevan, Armenija

Plus: bogastvo v miselnosti

Minus: velika razlika med bogatimi in revnimi

Šoping: zbirka starih glasbil

Deli s prijatelji