Na tajski otok bi 
se najraje kar preselil

Življenje je zelo zanimivo in polno presenečenj. Najbrž res drži pregovor, da se zarečenega kruha največ poje. Preden sem spoznal Barbaro, svojo ženo, namreč nisem imel velike želje po potovanjih. Varno sem se počutil doma v Kopru. In imel sem se lepo. Potem pa je prišla ona. In zdaj se imam še lepše,« o svojih potovalnih začetkih pove Tomaž Klepač, radijski moderator in pevec, ki smo ga zmotili ravno med napornimi pripravami na oddajo Znan obraz ima svoj glas.

Tomaž je v zadnjih letih spoznal več dežel. »Finska je čudovita. Vredno si je ogledati Božičkovo deželo, tudi vožnja s haskiji blizu severnega tečaja je bila enkratna izkušnja. V Turčiji sva bolj počivala, Grčija ima svoj čar. Na otokih se vse odvija počasneje. Ker ima Barbara sorodnike v San Remu, smo izkoristili odlično izhodiščno točko in si poleg Ligurije ogledali še košček Francije s Cannesom, obvezen je bil tudi izlet v Monte Carlo. Na večini potovanj se nama pridružita tudi najina otroka Jure in Ana. Sicer pa me je po spletu okoliščin pot zanesla še v Las Vegas, ki sem ga obiskal sam. A zagotovo je največji vtis name naredila Tajska, ki sva jo z Barbaro obiskala januarja letos,« pove Tomaž in navdušeno doda: »Z lahkoto bi se preselil na otok Thao in tam preživel preostali del življenja!«

Bangkok je poglavje zase

V Bangkoku sta se mudila, ko se je ravno pripravljala ljudska vstaja. »Usoda je hotela, da sva se znašla v središču dogajanja na prvi dan protestov. Zato ni čudno, da sva še isti dan zapustila glavno mesto in se z vlakom odpravila na jug. Me je pa presenetilo, ker so tam živeči ljudje kljub težavam s politiki – kdo pa jih nima? – obdržali veliko pozitivne energije. Prišli so z vseh koncev Tajske. Stari in mladi. Oblečeni so bili v nacionalne barve in bili so ponosni, da lahko naglas povejo, kaj jih moti. Vse je potekalo s spoštovanjem do države, v kateri živijo. Ko sem jih spraševal, zakaj protestirajo, je bil odgovor večinoma preprost: 'Zato, ker je to naša dolžnost!'« je nad Tajci navdušen Klepač.

Pevec sicer pravi, da tudi med tamkajšnjimi ljudmi obstajajo razlike. »Na severu so nekako zavezani tradiciji, na jugu pa se pozna vpliv turizma. Bangkok pa je poglavje zase. Na splošno so vsi prijazni, mirni in nasmejani. V Bangkoku tudi, le s to razliko, da v prestolnici na turista še posebno izrazito gledajo kot na vir dohodka. Za njih si bankomat. In vsak misli, da pozna tvojo pin-številko. Kaj hitro ugotoviš, da imajo prav. Tajci so namreč mojstri trgovanja in prodaje. Če bi bil milijonar, bi mi tam pobrali vse, kar imam. Aja, pa še to: če bi se preselil na Tajsko, bi zaposlil voznika. Vožnja po Bangkoku je podvig! Z mojega zornega kota je tamkajšnji promet totalen kaos, iz njihovega pa urejen kaos, kjer velja pravilo močnejšega in hitrejšega.«

Kulinarične dobrote

Tomaž pravi, da ste se z ženo na potovanju zelo veselila poskušanja kulinaričnih dobrot. »Napokala sva se s svežim sadjem, raznimi smutiji in njihovimi tradicionalnimi jedmi. Navdušila me je njihova ulična kuhinja. Res je, da sem se moral najprej privaditi na umazanijo uličnih restavracij, ampak potem, ko to enkrat odmisliš, ima vse boljši okus. Sladica, ki jo morate poizkusiti, če boste kdaj tam, pa je riž z mangom, prelit s toplim kokosovim mlekom. To bi lahko jedel vsak dan, večkrat na dan, vedno,« se nasmehne glasbenik, ki brez dlake na jeziku doda, da na Tajskem bržkone ni bil zadnjič: »Zaradi tempa življenja v Sloveniji in vsesplošnega negativizma sva se z ženo želela umakniti kam drugam. V bistvu sva po tiho šla preizkusit, kako bi bilo za vedno živeti na Tajskem. Odgovora na to vprašanje še nisem čisto izoblikoval.«

Življenje si, kot rečeno, brez težav predstavlja na tamkajšnjem otoku Thao. »Spomnim se, da sva najela taksi, ki pa naju je meni nič, tebi nič kar nekje odložil. Seveda naju je prinesel okoli in sva bila kar daleč od hotela, kjer sva bila sicer nastanjena. A ko sem po prvem šoku pogledal okoli sebe, sem zagledal lokal z imenom Sixtynine (tako se imenuje tudi Tomaževa glasbena skupina, op. a.). Če pa to ni usoda, sva si rekla, in seveda zavila vanj na pijačo. Na srečo je imela Barbara telefonsko številko lastnika najinega hotela in je bil ta toliko prijazen, da je prišel po naju. Nasvet za vse, ki potujete v lastni organizaciji: imejte s seboj vse možne telefonske številke in vedno polno baterijo!« se za konec še nasmehne simpatični Primorec.