Na odru je preprosto srečna

»Vse bom naredila, da bom imela pevsko kariero,« je bila odločna najstnica Ana Karneža, potem ko se je lani v oddaji Slovenija ima talent uvrstila v superfinale in na koncu osvojila drugo mesto. Takrat so solze tekle v potokih, ampak ne zgolj njene. Slovenija se je ob Ani zares do konca raznežila. Ona pa drži obljubo in je pevka.

Tudi na Triglav je prišla

Zaradi zelo redke genetske bolezni je dekle, rojena pred osemnajstimi leti na Ptujski Gori, v višino zrasla komaj dober meter. Ampak v njenem majhnem telesu bije veliko srce in kraljuje zrelost. »Svoje bolezni ne morem odstraniti, to, da sem drugačna, bo za nekatere ljudi vedno zanimivo. Tudi na to, da mi nekateri to nenehno očitajo, ne morem vplivati.« Tistim, ki se ozirajo za njo, pomaha v pozdrav, k tistim, ki si ne upajo do nje, pristopi sama. Naučila se je, da mora po navadi oseba, ki je drugačna, narediti prvi korak.

Ane starši, mama Irena in oče Branko, zaradi njene bolezni niso nikoli zavijali v vato. Učili so jo samostojnosti in ta je, poleg petja, njena največja želja in cilj. Zaveda se svojih omejitev, ve, kdaj potrebuje pomoč, ampak zlasti po operaciji hrbtenice, ta se ji je proti koncu osnovne šole že prav nevarno zvijala, na njeni poti proti samostojnosti ni veliko nepremagljivih ovir. Tudi na Triglav je že splezala.

Spodbuda prijateljic

Pri dveh letih je Ana s petjem že zabavala domače, pri petih je imela na trgu ob obnovljenem vodnjaku v domačem kraju svoj prvi javni nastop. Sijaj, sijaj sončece je pela z zvonkim otroškim glaskom, od katerega pa zdaj ni ostalo prav dosti, Ana poje zrelo, tudi zato, ker petje zanjo »niso samo točno odpeti toni in lep zven, temveč podajanje zgodbe skozi izražanje občutkov, čustev in ne nazadnje samega sebe na drugačen način, kot so samo besede. V tem sem se resnično našla, to je nekaj, kar dobro in s srcem počnem, to je moje zavetje.«

Na šov Slovenija ima talent se je prijavila tudi zaradi vzpodbude prijateljic. Največ jih ima na mariborski škofijski gimnaziji, letos obiskuje četrti letnik, in v dijaškem domu Zavoda Antona Martina Slomška, v katerem stanuje čez teden. Za to gimnazijo se je skupaj s starši odločila zaradi najboljših razmer, ki jih ima za šolanje, prav nič narobe pa ni niti s tamkajšnjim spodbujanjem pozitivnih življenjskih vrednot, kot so strpnost, spoštovanje, medsebojna pomoč, pravi Ana, ko potrpežljivo razlaga, da na njeni šoli niso sami verski fanatiki.

Koncert za rojstni dan

Po uspehu v šovu Slovenija ima talent so ji na Ptuju pripravili sprejem, ob katerem je rekla, da se »počuti kot Tina Maze«, intervjuvat so jo prišli celo s hrvaške televizije. Tolikšne slave in pozornosti dotlej ni bila vajena, čeprav se že od 5. razreda osnovne šole uči petja, zadnja leta pri Dadi Kladenik, in tudi pogosto nastopa. Od leta 2008 kot solistka sodeluje s Tamburaškim orkestrom KUD Majšperk, njenih samostojnih nastopov pa je čedalje več. Po sodelovanju na Talentih je na primer nastopila na podelitvi slovenskih gazel, pred državnim vrhom ob dnevu človekovih pravic, na festivalu šansonov La vie en rose …

Za osemnajsti rojstni dan si je namesto zabave podarila prvi samostojni koncert v domačem kraju. Pevsko je čedalje bolj naklonjena glasbenim zvrstem, kot so blues, jazz, šansoni, a tudi glasbi iz muzikalov ter popu. Nastopa z akustično zasedbo, ki jo sestavljajo Matjaž Dajčar (kitara), Matej Hotko (kontrabas) in Nino Mureškič (tolkala), ter povsod širi pozitivnost. Čedalje bolj smelo in samozavestno, zato tudi nastop na letošnji Slovenski popevki. Ana Karneža v resnici počne vse za to, da lahko poje. »Z boleznijo sem se morala spoprijeti, sprijazniti in iz položaja, kakršen je, narediti največ, kar je mogoče,« pravi mladenka, ki na odru pozabi na vse drugo in je preprosto srečna.

Noče, da se ljudje veliko ukvarjajo z njeno boleznijo, se pa zato ona rada ukvarja z osebnostmi drugih. Morda bo psihologinja, pravi. Zaradi svoje izkušnje življenja z drugačnostjo je najbrž kar pravšnja za to. »Lepo bi bilo, če bi vsi začutili, da smo veliko več, kot v resnici vidimo,« je bila nekoč modra. To mlado in majhno dekle, ki si upa pot skozi življenje utirati z velikimi koraki.