Nataša Jurčec je preprosto dekle, ki se tudi pri potovanjih ne odloča za najudobnejše aranžmaje. »Redko, pravzaprav skoraj nikoli nisem nastanjena v hotelskih naseljih, saj mi veliko več pomeni to, da v tuji deželi navežem pristen stik z domačini. Kdaj pa kdaj se zgodi, da se grem za vikend razvajat v toplice, sicer pa ruzak na rame in akcija,« odločno pove 32-letna Borovničanka.
Tudi potovanje po Kubi, ki je trajalo dober mesec, je bilo v tem slogu. To srednjeameriško otoško državo je obiskala pred nekaj leti. »Bilo je decembra, ker se v živo spomnim, da sem s tukajšnjega letališča letela v bundi, ko pa sem prispela na Kubo, je bilo 35 stopinj Celzija,« se Nataši zaiskrijo oči. Nastanjena je bila pri domačinih, skoraj vsak dan drugje. »Še najdlje sem ostala v neki vasici nedaleč od Trinidada. Preprosto zaljubila sem se v tisti kraj. Ljudje ves dan posedajo pred svojimi hišami, pojejo, plešejo in pijejo beli rum,« se zasmeje točajka. »Tam so me res vzeli za svojo. Domačini nakupujejo v posebnih trgovinah, ki so cenejše kot tiste za turiste. Mleko v prahu, recimo, kupijo na bon, podobno tudi druge stvari. Tudi jaz sem nakupovala v teh kioskih. Enkrat se je celo zgodilo, da so me v trgovini za turiste – morda zato, ker sem bila preprosto oblečena – poslali kar ven, da menda že vem, da lokalci šopingirajo drugje.«
Plus Minus Šoping |
Ljudje na splošno so jo tam najbolj navdušili. »Pri njih je druženje bistvenega pomena. Imajo svoja pravila, svoja načela. Po tem se tudi najbolj razlikujejo od nas, Evropejcev. Tukaj, se mi zdi, smo grozno zaprti, bog ne daj, da bi sosed vedel, kaj počnemo, ko smo doma. Pri njih pa, kot rečeno, je to povsem drugače: cele vasi skupaj preživljajo dneve, res znajo uživati življenje.« Revščina in kriminal, pravi, sta prisotna, a oni tega ne občutijo tako kot mi. »Resda nimajo radia, televizije, interneta, a ker tega niti ne poznajo, tudi ne pogrešajo. Seveda je pri nekaterih želja, da bi odšli ven, da bi živeli bolj luksuzno, tako kot si predstavljajo, da je pri nas. A veliko je tudi takih, ki svojega kraja in načina življenja ne bi zamenjali za nič na svetu. In to mi je pri Kubancih še posebno všeč.«
Kuba seveda slovi tudi po čudovitih peščenih plažah. »Tiste, ki niso za turiste, so sploh lepe. Na njih ni ležalnikov, morda mivka ni tako gladka, ker z njih delavci hotela ne pobirajo večjih kamenčkov, a imajo prav zaradi te divjosti svojevrsten čar.« No, ko pa je vendarle obiskala tudi eno od turističnih plaž, jo je tam pričakalo posebno doživetje. »Iz morja je kar naenkrat prišel Kubanec, zagorel, lep, da dol padeš. Vse ženske smo ga gledale z odprtimi usti. Nakar se fant zagleda v starejšo turistko, najbrž jih je imela čez 50, bila je močnejše postave in bela kot papir. Šel je do nje in ji ponudil, da jo namaže s kremo. Za plačilo, seveda. Na Kubi se ne prodajajo le ženske, tudi moški se.«
Kubanska kulinarika, pravi, temelji na morski hrani. »Imajo odlične jastoge, pozna se, da so sveže ujeti in zato res vrhunskega okusa. Zanimiv je tudi njihov pomfri, ki ni narejen iz krompirja, ampak iz banan!« Nekoliko jo je motila le umazanija. »Tega tukaj res nismo navajeni, pri njih pa to ni nič posebnega.«
Vedno nasmejana točajka nam je za konec zaupala še želje za prihodnost: »Naslednja je na seznamu Azija. In ja, zagotovo z nahrbtnikom na rami!« Potovanja so velika strast lepe Nataše. Kopanje na plažah, ki niso namenjene turistom, je svojevrsten užitek. Zaljubljena je v morje. Motila jo je le umazanija. »Ves dan posedajo, plešejo in pojejo,« o kubanskem načinu življenja pove zlata točajka.
