Simpatični glasbenik Marko Vozelj je kljub slavi, ki jo je dosegel, ko je še nastopal s skupino Čuki, ostal preprost. To se kaže tudi pri izbiri počitniških destinacij: »Prijatelji so že večkrat obiskali New York, ki velja za novodobni Rim, a, roko na srce, mene v takšna mesta ne vleče. To so umetno ustvarjena naselja, jaz pa imam rad tradicijo, da ima mesto svoje jedro, svojo zgodovino,« razloži pevec, ki je obiskal številne evropske metropole. Najbolj so ga navdušili Pariz, London in Barcelona.
V katalonsko velemesto je odpotoval z ženo Tino. »Odšla sva malo pred mojim rojstnim dnem, ki ga imam 25. junija. Nisva nič kaj planirala, rezervirala sva letalske vozovnice in šla,« pove Marko. »To je bila zame kar velika odločitev, saj sicer ne maram potovati z letalom. Ker se jih bojim. A sem strah nekako premagal.« In bil zato, pravi, bogato nagrajen. Barcelona ga ni pustila ravnodušnega.
»V Kataloniji sva se mudila prav na kresno noč, ki je tam velik praznik. Tudi pri nas se kurijo kresovi, ampak naša praznovanja okoli tega dne se niti približno ne morejo primerjati z njihovimi. Da sva bila tam prav v tem času, ni bilo načrtovano, naključno sva naletela na to in bila zato še toliko prijetneje presenečena,« se spominja Vozelj. »Zvečer so kilometrske barcelonske plaže dobesedno zagorele. Ogenj so kurili na vsakem koraku, okrog njih se je pelo in plesalo. Tudi posebno parado so pripravili, na čelu sta bila pet metrov visoka kralj in kraljica, lutki, narejeni iz slame.«
Španski temperament mu je zelo pri srcu. »Ljudje so odprti in najbrž res drugačni kot pri nas, čeprav nerad posplošujem. Zdi se mi, da te ljudje povsod sprejmejo, če si dovzeten za njih, za to, da jih spoznaš. To se je, recimo, pokazalo, ko sem bil v Bogoti, v Kolumbiji. S kolegi smo zašli v neko barakarsko naselje, za katero so nam domačini pozneje povedali, da velja za izjemno nevarno. A nisem imel takšne izkušnje: na začetku so nas res malo postrani gledali, a ko smo jim lepo razložili, da smo turisti in da smo se nekoliko izgubili, nismo imeli nikakršnih težav. Če oddajaš pozitivno energijo, se to čuti,« je prepričan pevec.
Tudi hrana v Barceloni je nanj naredila dober vtis. »Problem velikih mest je, da so zasičena z McDonaldom, kitajskimi restavracijami, picerijami, skratka s hrano, ki je razširjena po vsem svetu. Jaz pa sem zagovornik tega, da v neki deželi poskusiš njihove jedi, da spoznaš njihovo kulinariko. Tako sva se s Tino kar namučila, da sva našla pristne španske restavracije, a se je izplačalo. Paelja, njihova znamenita rižota, je ena mojih najljubših jedi, ki jo rad pripravim tudi doma.«
Pri ogledih, pravi, nista pretiravala. »Seveda sva šla na njihov nogometni stadion, to je nekako nuja. Obiskala sva še Picassov muzej in kar je bilo še tam blizu. Namenoma si v nekaj dneh nisva želela preveč natrpati urnika, od počitnic moraš odnesti čim več. Samo hoditi okoli in fotografirati stavbe – tega ne razumem. Včasih je veliko več vredno, da se usedeš na klopco v parku in opazuješ ljudi. Se mi zdi, da tako bolj pristno začutiš življenje in utrip mesta,« meni Marko.
Destinacija: Barcelona, Španija
Plus: vzdušje
Minus: velike razdalje
Šoping: nekaj spominkov