Kako pomembna je pri kulinariki ustvarjalnost, je dokazala razstava, ki je pokazala, ob katerih priložnostih in na kakšne načine lahko pripravljamo kranjske klobase. Za poročno kosilo, ob delu, na pikniku ob Sori, za otroški rojstni dan, za kanapeje, sendviče, pri hitri prehrani in obvezno v gostilnah, ki so že pridobile certifikat Gostilna Slovenija. Predlog Hiše kulinarike Jezeršek, ki je na festivalu skrbela za slovenski meni, je: vlivanci in mlinci s kranjsko klobaso, kranjski budelj, ajdovi in špinačni svaljki, zapečena polenta s figami, nadevana čebula s proseno kašo, kremna bučno-jabolčna juha, ohrovtovi zvitki, krompirjev polpet, fižolova juha.
Le kdo bi se lahko tem dobrotam uprl?
Heinz Schlatzer iz avstrijske Štajerske je kot zelo izviren recept pohvalil tistega za karamelizirane kranjske klobase s hrenovo zmrzlino v vinski omaki. To je bila ena izmed treh degustacij, ki jih je poskusila skupina Avstrijcev. Prišli so na tridnevni izlet v Slovenijo in si ogledali Bled, Bohinj in festival. Schlatzer je sledil polemikam med Avstrijo in Slovenijo pri registraciji kranjske klobase in strinja se z rešitvijo, ki sta jo našli obe državi. Vse, ki so jih poskusili, so bile odličnega okusa. Po folklornem nastopu, na katerem so zaplesali nekaj tipičnih plesov iz Ziljske doline pri Beljaku, si jih je privoščila tudi folklorna skupina Edelweiss iz Celovca. Organizator prireditve, Športno-turistično društvo Sora, ocenjuje, da se je štiridnevnega programa udeležilo več kot 7000 obiskovalcev, ljubiteljev klobas. Tudi avstrijskim plesalcem so bile všeč. Poudarili so, da imajo noše sosednjih držav Avstrije in Italije ter naše kar precej skupnih elementov. Slovenska in avstrijska imata podobne škornje, kapo in rutko, kar ne preseneča, saj so nekoč trgovci na konjih potovali po bližnjih krajih in od tam prinašali tuja oblačila in folkloro.
Dve ocenjevalni komisiji
Letos so kranjske klobase ločeno ocenjevali ljubitelji ter strokovna komisija. Ljubitelji, kakšnih tristo so v sredo povabili iz vrst novinarjev, športnikov, mesarjev, trgovcev, gostincev, kulturnikov in županov, so izpolnili anketne lističe z enostavnim in jasnim vprašanjem:
Katera kranjska klobasa je najboljša?
Sobota, zadnji dan festivala, je potekala v znamenju kolesarskega tekmovanja in stave med domačinom iz Sore, motoristom dirkačem Gašperjem Čarmanom in svetovnim prvakom v smučarskih poletih Robertom Kranjcem. Start je bil izpred prizorišča festivala, cilj pa na bližnjem hribu Osolnik. Dirkač in skakalec sta stavila na razliko dveh minut in pol, a najboljši režiser ne bi mogel pripraviti tako tesnega razpleta. Boljši čas je imel svetovni prvak Kranjec, a le tri sekunde premalo za stavo, ki jo je tako dobil Čarman. Od kod isti koren besed kranjska klobasa in Kranjec? Robert Kranjec pravi: »Noben nima nič z nobenim!«
Ko sta etnolog prof. dr. Janez Bogataj in Franc Jezeršek leta 2004 v Planici proučevala gostinsko ponudbo, sta slabe volje ugotovila, da prevladuje ponudba čevapčičev in ražnjičev. Odločila sta se, da bosta nekaj naredila za uveljavljanje slovenskih jedi na različnih oblikah množičnih shodov in veselic. Kaj menite o tej pobudi, ki že žanje rezultate? Robert Kranjec odgovarja: »To pobudo podpiram, želel pa bi si, da bi se poleg kranjske klobase uveljavile tudi druge slovenske jedi.« Smučarski skakalec je povedal še, da bi bil pripravljen po svetu promovirati naš kulinarični izdelek: »Če bi kranjska klobasa imela od tega kaj koristi, bi.« Hkrati pa je dodal: »Prvouvrščena je vredna svetovnega rekorda 246 metrov, zadnja pa stotih metrov.«
Na festivalu je bila na prodaj Bogatajeva knjiga o kranjski klobasi. O tem, kako naprej, pa avtor meni: » Kranjska klobasa ne potrebuje le stalne kakovosti, ampak vse druge sestavine, ki zaokrožujejo njeno zgodbo, s tem pa tudi uspešnost na trgu in v gostinski ponudbi. To pa so festival, stalno strokovno ocenjevanje, tudi najrazličnejše razstave, knjiga o kranjski klobasi, majice … V Sloveniji menda še nimamo razglednice s kranjsko klobaso, poskrbeli nismo še niti za ulično prodajo tega odličnega prehranskega izdelka.«
Najokusnejše kranjske
Strokovna komisija je zlato medaljo za kranjsko klobaso podelila Mesarstvu Podobnik in Krasu Sežana, srebrni pa Mesarstvu Čadež in Mesarstvu Arvaj. Povabljeni ljubitelji dobre hrane, torej laiki, so na prvo mesto postavili Arvaja, za njim Podobnika in na tretje mesto Kras Sežana.
GIZ odpovedal sodelovanje
Gospodarsko interesno združenje Kranjska klobasa ni sodelovalo pri ocenjevanju, ker bi to po njihovem mnenju pomenilo rangiranje proizvajalcev – klobase pa bi morale biti zaradi zaščitene recepture enako kakovostne. Toda to ne pomeni, da je bila konkurenca zdesetkana: na tekmi so se pomerili izdelki iz proste prodaje.
