Poleti, ko Slovenci letujemo ob Jadranu, nekateri rojaki obiskujejo tudi bližnje in daljne sorodnike – Hrvate, kajpak. Večina hrvaških Slovencev, zlasti tistih s koreninami iz Dalmacije, je ponosna na prednike, četudi so se sami (skoraj) popolnoma poslovenili.
Z dalmatinskega otoka Vis, njihov rod je star več kot 400 let, so tudi slovenski Zaninovićevi. Eden najuglednejših slovenskih veterinarjev, vsaj kar zadeva naše hišne ljubljence kužke in mucke, je dr. Pavo Zaninović, ustanovitelj in lastnik prve zasebne klinike za male živali v Sloveniji, na Viču v Ljubljani. Doktor Zaninović je tudi dolgoletni predavatelj na veterinarski fakulteti v Ljubljani, avtor številnih strokovnih in poljudnih objav in ima dostojnega naslednika, to je sin Vice. Mlajši Zaninović je prav tako specialist za nevrologijo, mehko kirurgijo in ortopedijo psov in mačk.
Iz vasice Žman na Dugem otoku je pri nas pristal v času, ko je Kraigherjeva reforma 1966. ustavila zaposlovanje, dr. Nado Vodopija, eden vodilnih slovenskih specialistov urologov. Poročil se je s Korošico iz Mežice, opravil pripravništvo v slovenjgraški bolnišnici, končal specializacijo iz splošne kirurgije, potem pa se je odločil še za specializacijo iz urologije. Doktor Vodopija je operiral vrsto znanih Slovencev, leta 2008 pa je odstranil ledvico, na kateri je imela tumor, tudi hrvaški pevski ikoni Terezi Kesovija. Ta je imela v znak večne hvaležnosti že nekaj koncertov, katerih izkupiček od prodaje vstopnic je šel za slovenjgraško bolnišnico.
Po materini strani se hrvaška kri pretaka po žilah evroposlanca Iva Vajgla in bodočega veleposlanika pri Natu Jelka Kacina, iz hrvaškega Medžimurja pa sta doma nekdanji visoki policijski in obrambni funkcionar in veteran vojne za osamosvojitev Slovenije Boris Žnidaršič in nekdanji minister za notranje zadeve v prvi Janševi vladi Dragutin Mate, ki je rojen v Čakovcu. Hrvaške korenine vleče še en Janšev vojščak, nekdanji direktor vojaške obveščevalne službe Damir Črnčec, prav tako pa tudi neutrudni brskalec po arhivih Udbe Roman Leljak.
Ivančič je tudi hrvaški Primorec
Po očetu Medžimurcu je Hrvat smučarski skakalec Robert Kranjec, prav tako po očetu, Dalmatincu iz Makarske, pa je to nekdanji minister za okolje in prostor Roko Žarnić. Primorec, vendar hrvaški iz Crikvenice, je pevec Slavko Ivančič, ki se je pri nas na Obali že zdavnaj odlično znašel, če odmislimo, da je pred dnevi v Luciji, ko je vozil skuter, pred njim izsilil prednost in ga podrl italijanski voznik ter ga huje ranil.
Med bivšimi slovenskimi vrhunskimi športniki je nedvomno eden najboljših košarkar Vinko Jelovac, doma iz Vrsarja v hrvaški Istri, kjer živi. Žal mu niti Košarkarska zveza Slovenije niti Košarkarski klub Olimpija nista prav nič hvaležna za vse, kar je storil za našo košarko. Zato pa Vinka redno obiskujejo nekdanji soigralci: Ivo Daneu, Peter Marter, Borut Bassin, Djuro Lemajič, druži pa se tudi z Mirom Cerarjem, starejšim, kajpak.
Toda vsi hrvaški Slovenci skupaj niso niti približno takšni kalibri oziroma tako popularni, kot je še en Hrvat, konkretno Medžimurec po starših, sicer rojen Ljubljančan, nekdanji sijajni nogometaš, zmagoviti selektor Slovenije izpred let, ki je zdaj znova na čelu nogometne reprezentance, karizmatični Srečko Katanec. Oče je bil delavec v Litostroju, tam je delala tudi mati, stanovali so v litostrojskih blokih. Toda Srečko je zaveden in ponosen Slovenec, pred leti so Hrvati, ko so ga hoteli za selektorja, postavili pogoj, da se opredeli za njihovega, a jih je gladko zavrnil: zelo kratko in jasno jim je povedal, da so njegovi starši po rodu resda Hrvati, da pa je on od nekdaj Slovenec in bo tako tudi ostalo.
Že pred drugo svetovno vojno je prišel iz rodne Vele Luke na Korčuli v Ljubljano odvetnik Petrović. Slovenskim članom OF oziroma aktivistom VOS je ostal v najlepšem spominu zlasti zaradi poštenega in nadvse zagnanega zagovarjanja v sodnih procesih, ki so jih na ljubljanskem sodišču proti njim sprožali italijanski fašistični okupatorji pod vodstvom visokega komisarja za provinco Ljubljana Emilia Graziolija in njihovi slovenski pomagači. Njegov vnuk je legendarni smučarski šampion Rok, med njima pa je bil odvetnikov sin in Rokov oče Krešo, nekdanji profesor in dekan fakultete za šport. Jeseni 1993 bi moral Rok magistrirati, a je tik pred zagovorom magistrske naloge na fakulteti za šport utonil med potapljanjem prav pri Veli Luki, od koder so doma njegovi predniki. Iz Veli Luki bližnjega Blata je bila tudi žena Staneta Dolanca, Danica, sicer sorodnica enega najboljših tenisačev nekdanje Juge, Željka Franulovića.
So kajkavski Hrvati Slovenci ali mi alpski Hrvati?
V 19. stoletju sta bili v določenih znanstvenih krogih prisotni dve nasprotujoči si teoriji: da so kajkavski Hrvati (Zagreb in okolica) etnografsko Slovenci oziroma da so Slovenci v bistvu le alpski Hrvati. »To sta dve različni teoriji,« pravi zgodovinar Marko Zajc, ki se ukvarja s slovensko-hrvaškimi odnosi in povezovanji v 19. stoletju. V svoji knjigi Kje se slovensko neha in hrvaško začne trdi, da prva izvira iz teorije slovenskega znanstvenika Jerneja Kopitarja, utemeljitelja svetovne slavistike, ki je bil prepričan, da so južni Slovani razdeljena na tri narečja – kajkavsko, čakovsko in štokavsko. Kajkavsko (vprašalnica kaj) je imel za slovensko, čakovsko (vprašalnica ča) za hrvaško in štokavsko (vprašalnica što) za srbsko. Njegovo mnenje so pozneje privzeli tudi Dunaj in večina slovenskih intelektualcev, vendar zaradi tega ti nikoli niso zahtevali priključitve hrvaških teritorijev, kjer živijo kajkavci. Druga teorija je izrazito politična hrvaških pravašev, ki je reševala nejasna razmerja med Hrvati, Slovenci in Srbi na način, da je imela tako Srbe kot Slovence za Hrvate. Slovenci so postali alpski Hrvati, kar izvira iz pisanja baročnega učenjaka Pavaa Ritterja Vitezovića, sodobnika Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je slovenske dežele označil za dežele alpske Hrvaške. Zanimivo, da je Vitezovića za proučevanje hrvaške zgodovine in geografije navdušil prav naš polihistor. Še zmeraj ni jasno, kako so to teorijo sprejemali jugoslovansko usmerjeni hrvaški nacionalisti, ki so vsaj načeloma Slovence priznavali kot posebno etnijo, čeprav so večkrat od njih zahtevali, naj se odpovejo svojemu jeziku in se pridružijo hrvaško-srbskemu jezikovnemu sistemu. Je pa pred leti Franja Tuđmana na Kopitarjevo teorijo hudomušno opozoril naš nekdanji predsednik Milan Kučan, kar pa je kajkavskega Hrvata, Zagorca Franceka, hudo razburilo in užalilo.
