Nina Gazibara je ena najbolj prepoznavnih in najuspešnejših slovenskih manekenk. V znamenite ljubljanske Križanke, ki so poletna prestolnica kulture, pride čisto zagorela. Pojasni, da se je pred tremi dnevi vrnila z otoka Lefkas v Grčiji. Ko občudujeva urejenost Ljubljane, mi zaupa, da ima nadvse rada središče mesta. »Vi ne veste, kako je bilo včasih tu vse zapuščeno, zdaj pa je zadnjih dvajset let vse oživelo.« Svojih manekenskih časov se spominja z malce nostalgije. »Z delom se je prepletalo tudi druženje, ki ga pri drugih pozneje nisem kaj dosti opazila. Ljudje so se po opravljenem delu večinoma razšli. Z mojo generacijo manekenov, med katerimi jih je bilo kar nekaj, ki so tako kot jaz delali več kot deset let, smo bili povezani ne le poslovno, ampak smo tudi prijateljevali. Nekatere vezi med nami so se obdržale celo do danes! Še vedno se slišim in vidim z nekaterimi ljudmi iz obdobja Jugoslavije. Delovni trg je bil takrat precej večji.«
Morska romanca
Nina po koncu profesionalne kariere nikoli ni počivala. »Sem družabna oseba, veliko stvari me zanima, rada potujem in ne maram enoličnega dela. Rada imam glasbo, rada plešem, obožujem vse, kar je lepo. Še vedno sem romantična. Ljubezen mi veliko pomeni. Prisotna je v vseh oblikah, od narave in živali pa do mojih bližnjih in tistih moških, ki so mi ukradli srce.« Prava tehtnica po znamenju mi razkrije, da sta se z zdajšnjim partnerjem, s katerim sta skupaj dobri dve leti, zaljubila prav na Lefkasu.
Kar se tiče njenega upokojenskega življenja, Nina pove, da je bila pomlad zelo delovna, saj je prenavljala stanovanje. »Dolgčas mi ni nikoli, in čeprav sem upokojenka, kakšen dan ne utegnem niti do računalnika ali prebrati časopisa!« Prizna še: »Pa malce počasnejša sem tudi.« Še pred tremi leti je vsak dan hodila v službo od devetih do petih, poleg tega je občasno povezovala kakšno prireditev, vodila manekenske tečaje in posnela reklamo, vsako leto je organizirala tudi modno revijo. »Pred leti sem bila seveda tudi mama in gospodinja, tako kot vse druge ženske! Obseg dela se počasi zmanjšuje, pa kljub temu dostikrat rečem, da ne utegnem vsega postoriti in nimam časa!«
Želi si med Masaje
Še vedno gre rada na sprehod, koncert, modne dogodke in predstave. Ko se usedeva na klop v Križankah, Nina pove: »Upokojensko življenje se od človeka do človeka razlikuje. Eni se držijo bolj doma in jim je televizija glavno razvedrilo. Mene ovira prazna denarnica, da ne morem obiskati več kulturnih dogodkov ali da bi potovala.« Z veseljem obuja spomine na potovanja, ki so njena največja strast. »Vsa so bila lepa, zanimiva in mi za večno pustila pečat. Me obogatila in marsikaj naučila. Od lepot arhitekture do čudovite narave, druge kulture in kulinarike, običajev.«
Ob tem zaupa svoje želje: »Še enkrat bi šla v čudovito Toskano in Provanso, med Masaje in v afriško divjino gledat živali v naravnem okolju. Na čudovite plaže Sejšelov, Jamajke in grških otokov. Še enkrat bi obiskala vse evropske metropole, ljubkost Santorinija in čudovito rdečo dolino Petre v Jordaniji. Všeč so mi zanimivi Maroko, Amalfitanska obala, stari Egipt in Tajska. Šla bi tudi na potep po Ameriki in kot otrok uživat v Disneyland. Ponovila bi križarjenje z veliko ladjo, kar sem lani doživela prvič.« Zasanjano doda še: »Veliko sem videla, a zemlja je tako lepa in toliko je še krajev, ki bi jih rada videla.« To poletje pa bo bolj raziskovala Slovenijo, večkrat se odpravi tudi k svojemu partnerju na Gorenjsko.
Jebenti, si fejst!
Nini, ki je pred časom dopolnila 62 let, uspeva, da je vedno modno oblečena, ne glede na priložnost. Med sprehodom sreča svojega prijatelja, ki ji v pogovoru brez zadržkov pripomni: »Jebenti, si fejst pri teh letih!« Kar se tiče staranja, pove, da poskuša ne preveč razmišljati v to smer, čeprav je neizogibni del procesa življenja. »Z leti ti postane jasno, da je pomembno živeti danes, pa čeprav te spomini nenehno vlečejo nazaj in je dobro imeti še naprej cilje v življenju. Strah me je le bolezni, nemoči in bolečin, ne pa tega, da se koža guba in moje telo spreminja obliko,« sklene in že odhiti s prijateljico na kosilo.